Zjutraj smo se najprej naložili v džip in se odpeljali kakšnih 80 kilometrov ven iz mesta na izhodišče za treking. Tam so naju pričakale tri shirane kamele (pač za malo denarja bolj koščena kamela) in vodič v opankah. S Špelo sva se zavihtela na kamele in po prvih dveh urah ježe na nemirnih živalih sva kaj hitro ugotovila, da bo tridnevna tura kar naporna. Ko smo razsedlali za kosilo, je najin vodič Vishnu najprej zvezal kamelam sprednje noge, da niso odšle predaleč, potem je začel z kuhanjem. Najprej je prinesel drva od nikoder, zakuril ogenj in začel čarati s svojimi tremi posodicami. Čaj, omake, ocvrti jasminovi cvetovi, dal (omaka iz indijske leče), čapatiji (suho pečen nevzhajan indijski kruh) in še in še hrane, ki je odlično sedla v želodec za nadaljnjo pot po sipinah. Ko smo se zvečer utaborili, nama je po večerji pripravil ležišče na sipini in res je bil poseben občutek spati na pesku pod zvezdnim svodom, šteti utrinke in se zjutraj zbuditi v čudovit sončni vzhod, seveda je takrat Vishnu že čakal s zajtrkom - popečeni kruhki, čaj, kuhana jajca, maslo, marmelada ... In tako spet s polnim želodcem nazaj na kamelo.