»Nato pa nam še vi dosujete sol na rano in se čez nekaj tednov čudite, zakaj na naših podrtijah ni več gledalcev. In potem vi obrnete ploščo ter začnete čarati, kako so tekme slovenske lige povsem gledljive in da si zaslužijo več ljudi na tribunah,« je na moje razmišljanje, ki se mi je porodilo po žrebu, odvrnil sosed. No, ravno tako ni, a je blizu resnice. Čeprav smo, roko na srce, tudi športni novinarji preveč pogosto navijači. Še posebej ko gre za naše reprezentance ali klube, ki igrajo v evropskih pokalih. Ne glede na šport. Potem pa nam vsi solijo pamet, da smo sramota za novinarstvo. A nisem prepričan, da je v politiki, gospodarstvu ali kulturi kaj drugače. Marsikaj je odvisno od lastnika medija. Toda nisva se pogovarjala o medijih, temveč o nogometu. Panika okoli Olimpije oziroma njenega trenerja se je polegla. Ne vidim razloga, zakaj tudi tokrat ne bi bil povsem iskren. Z uživanjem bom prebiral in poslušal, kaj bo povedal legendarni Brane Oblak. Priznam, da sem njegove javne nastope že pogrešal. In ko si ga zamislim skupaj s Sebastjanom Cimerotičem, je užitek lahko popoln.