Na cesti proti Portu nas še vedno spremljajo kostanjevi nasadi in do popolnosti obdelana vinska trta. Posebno navdušen je posavski del potnikov, saj ima vsak doma kak vinograd. Ko se spuščamo proti reki Douro, opazimo v manjšem kraju vinsko klet in se odločimo, da že kar takoj kupimo portovec, brez katerega se ne moremo vrniti iz vinorodne dežele. Najobičajnejše vino je rdeč portovec ali tinto in ga dobimo po sedem evrov. Kdorkoli gre na Portugalsko, obvezno obišče Porto (portus pomeni pristanišče), drugo največje mesto, ki je sinonim za portovec. Od tu so ga včasih izvažali po svetu z značilnimi jadrnicami »barkos rabelos« s kvadratnimi jadri in ravnim dnom. Danes jih uporabljajo v turistične namene. Ko grozdje stisnejo, ga v začetku vrenja po dveh dneh prelijejo v sode in dodajo grozdno žganje v razmerju ena proti štiri. Tako ostane v vinu veliko grozdnega sladkorja. Bistveno pa je potem tudi zorenje v sodih in staranje v steklenicah – žlahtni portovec zori v sodih štiri leta in se v steklenicah stara še najmanj deset let.