Tožniki v tožbi navajajo, da so v pritožbi trdili, da so podali pravočasne pripombe na dopolnitev poročila, ki pa zaradi nepravilnega postopanja prvostopnega organa na komisiji za denacionalizacijo niso bile obravnavane. O njih je prvostopni organ odločil sam in s tem bistveno kršil postopek - odvzem pravice do sodelovanja v postopku. Že iz tega razloga je bila pritožba utemeljena ter odločitev v 4. točki izreka odločbe prvostopnega organa nezakonita. Do navedenih pritožbenih trditev se tožena stranka ni opredelila in nanje ni odgovorila in je s tem tudi sama ravnala v nasprotju z določili postopka, tožeči stranki pa odvzela pravico do pritožbe. Tožniki se ne strinjajo z odločitvijo tožene stranke glede zavrnitve zahteve za denacionalizacijo objekta na parc. št. ... k.o. A.. Netočne in protispisne so ugotovitve in zaključki, ki se nanašajo na sporni objekt in v nasprotju s stališči Upravnega sodišča RS in tožene stranke v odločbi št. ... z dne 12. 9. 2005. V obeh odločbah je namreč jasno navedeno, da je pravna podlaga za denacionalizacijo v celoti (tedaj tudi za objekt na parc. št. ... k.o. A.) izkazana. Zakaj je tožena stranka spremenila svoje stališče iz leta 2005, v izpodbijani odločbi ni pojasnjeno. Ni sporno, da je objekt obstajal. To ugotavlja tudi prvostopni organ. V postopku pa je bilo tudi večkrat povedano, da je bil objekt podržavljen (seveda brez kakršnekoli odločbe) takoj ob začetku gradnje blokov tedanje JLA. Prejšnjim lastnikom je bil dejansko odvzet že v času med leti 1955 - začetek gradnje blokov JLA, in 1957 - konec gradnje blokov. Jasno je, da ne more biti vrisan v naznanilnem listu iz leta 1959, naveden v odločbi o podržavljenju istega leta ali celo v lustrumu iz leta 1962. Prvostopni organ je pravilno ugotovil, da so bile vse nepremičnine prejšnjim lastnikom odvzete iz posesti že pred letom 1956, zadeve pa so se z odločbo urejale kasneje in za nazaj. Ob izdaji odločbe o podržavljenju, je bil odvzeti objekt že nekaj let porušen. Ob podržavljenju je torej obstajalo le še zemljišče, ki ga ni bilo mogoče podreti ali kako drugače uničiti, zato se je tudi odločba o podržavljenju lahko nanašala le nanje. To pa seveda ne pomeni, da prejšnjim lastnikom objekt ni bil odvzet. Zaradi gradnje blokov JLA je bil podrt. Prejšnji lastniki ga sami niso nikoli podrli, ampak so to storili tisti, ki so odvzeli zemljišča, ki so jih potrebovali za gradnjo blokov tedanje JLA. Če objekt ne bi obstajal, tudi v mapni kopiji starega stanja ne bi mogel biti vrisan, pa je bil. V postopku so bile predložene fotografije objekta, potrdile pa so to tudi priče (npr. F.F. in G.G. na zaslišanju z dne 13. 3. 2001), predlagano pa je bilo tudi zaslišanje priče E.E. na obravnavi dne 19. 4. 2002, ki ne bi le potrdil, da je objekt stal, ampak bi povedal tudi, kdo ga je uporabljal in kdo ter zakaj ga je porušil. Vendar prvostopni organ tega dokaza ni izvedel, v izpodbijani odločbi pa ni pojasnjeno, zakaj ga ne bi bilo potrebno izvesti, iz v upravni spis vloženih fotografij iz leta 1994 in izjave z dne 26. 9. 2001 jasno izhaja, da so objekt uporabljali H.H., da je bil izpraznjen in zaradi gradnje vojaških blokov porušen. Brez dvoma je torej, da so državni organi s svojimi ukrepi "mali objekt" odvzeli iz posesti lastnikom, zemljišče, na katerem je stal, pa namenili za gradnjo prve faze blokov nekdanje JLA, leta 1956 ali 1957 - podatek je razviden iz vzidanih letnic, kar bi se z ogledom, ki je bil že nekajkrat predlagan, pa neizveden, zlahka ugotovilo. Odvzem iz posesti brez pravne podlage in nato porušenje objektov, zaradi gradnje blokov nekdanje JLA, pa brez dvoma predstavlja pravni temelj za denacionalizacijo (4. člen ZDen). Sicer pa je že Zakon o nacionalizaciji najemnih zgradb in gradbenih zemljišč (v nadaljevanju: ZNNZGZ) podržavil vsa gradbena zemljišča (tedaj tudi zemljišče na katerem je stal mali objekt in seveda z njim vred). Prehod v družbeno lastnino je bil izveden že z izdajo samega zakona, zato morebitne kasnejše odločbe niso pravno odločilne. To je jasno razvidno tudi iz kasnejših odločb Ustavnega sodišča. V času, ko je bil mali objekt zaradi gradnje blokov JLA porušen, je bil skupaj z zemljiščem že nacionaliziran. Prav iz tega razloga so se lastniki sosednjih zemljišč, tedaj zemljišč, ki so mejila na nepremičnino parc. št. ... k.o. A., na kateri je stal mali objekt, pogajali z MLO A., ne pa s prejšnjimi lastniki. Dokazna ocena tožene stranke ni razumna in ne logična oziroma izpodbijana odločba dokazne ocene ne vsebuje. Vse dejanske ugotovitve organov lahko peljejo le do edinega razumnega in logičnega sklepa, da je bil z ukrepi tedanje oblasti tudi mali objekt odvzet prejšnjim lastnikom. Predlaga odpravo 2. točke izreka odločbe tožene stranke in povrnitev stroškov postopka.