Glavni republiški inšpektor za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami Bogomir Zupančič je v dopisu Tadini v zvezi z njegovo pritožbo pojasnil, da v Sloveniji za gradnjo bencinskih servisov še vedno veljajo tehnični predpisi, ki so bili sprejeti leta 1971. Tehnološke naprave, napeljave in oprema so od takrat doživele velik tehnološki napredek, v Sloveniji pa se bencinski servisi že dalj časa gradijo po tako imenovanem zaprtem sistemu pretakanja goriv. Ob tem praktično ni emisij v okolje, prej omenjene varnostne cone pa so bistveno manjše, če ne celo nepotrebne. Toda po veljavnih predpisih, kar preživeli jugoslovanski pravilnik z nemogočim imenom zagotovo je, v Sloveniji noben bencinski servis ne sme biti manj kot osem metrov oddaljen od drugega objekta. Pravilnik celo pravi, da v tretji coni ne sme biti drugih objektov, po drugi strani pa so objekti, grajeni po zaprtem sistemu pretakanja goriv, tako varni, da ni nobene nevarnosti za požar ali eksplozijo. To, pravi Tadina, mi zagotavljajo zaposleni na bencinskem servisu. Zaplet je zato toliko bolj paradoksalen; tretja cona bi, formalno gledano, morala biti, ne glede na postopke, po katerih bencinske servise danes gradijo, vrisana v vseh dokumentih, pa ni. Če pa bi bila, bi bila vrisana na zemljišču Vladimira Tadine. Povedano drugače - če bi bila vrisana še pred začetkom gradnje, Tadini pred nosom ne bi bili mogli zgraditi bencinskega servisa. Morali bi bodisi odkupiti njegovo posest bodisi ga zgraditi na predpisani razdalji. Zgodilo pa se ni ne eno ne drugo. Še več. Glede na naravo ukrepov varstva pred požari sploh naj ne bi bilo pomembno, čigavo je zemljišče v obravnavani coni. Po mnenju odvetnika Vladimirja Tadine je to skrajno ciničen odnos državnega organa in je v nasprotju z ustavo.