Pariz – V Louvru je od včeraj na ogled razstava, katere ogled bo do 2. 6. , ko jo bodo podrli, zanesljivo visoko zapisan na seznamih želja arheologov in vseh, ki jih zanimajo začetki civilizacije. Gre za projekt Babilon , razstavo s skoraj štiristo predmeti, navadno hranjenimi v 13 državah, katerega zasnova ne sledi le obnavljanju zgodovine in nekdanje podobe tega staroveškega mesta na obeh bregovih Evfrata – po besedah organizatorjev gre za prvi tak poskus v razstavni obliki –, ampak stremi še k nečemu, kar zveni zanimivo. Posebni spravi med konkretno zgodovino mesta, ki so jo sicer zajeli v kar pettisočletnem izseku, in različnimi mitološkimi oziroma ideološkimi konteksti, ki jih je Babilonu preko judovsko-krščanske tradicije naložil Zahod. Seveda gre za negativne kontekste v besednih zvezah babilonski stolp, babilonska zmešnjava, babilonska sužnost ali celo babilonska vlačuga ... Govor je o mestu hudiča, antitezi božjega Jerzualema, preden je v očeh zahodnjakov postal očitna peklenščkova prestolnica, je bil, zanimivo, tudi Babilon božji. Njegovo ime namreč razlagajo z babilonsko oznako za »božja vrata« in ta »vrata« skozi zgodovino nikoli niso potonila v pozabo. Sledi mesta so poznali v vseh obdobjih, v današnjem Iraku pa jih v imenu ohranja Tel Babil, ki se nahaja na njegovih ostankih (pri sedanjem Hillahu južno od Bagdada). Na razstavi so sicer predstavljene vse klasične etape babilonske zgodovine, poudarjena so štiri obdobja. Prvi razcvet pod Hamurabijem v 18. st. pr. n. št., manj srečno obdobje druge polovice 2. tisočletja pr. n. št., nato ponoven vzpon pod Nabukadnezarjem II. v poznem 7. ter prvi polovici 6. st. pr. n. št., nazadnje pa tudi padec pod Perzijce in Aleksandra Velikega ter njegove naslednike. V Louvru so celoto pripravili v sodelovanju s Pergamonskim muzejem v Berlinu, kjer hranijo slavna Ištarina vrata iz časa omenjenega Nabukadnezarja II., in Britanskim muzejem, oba pa bo razstava po pariški premieri tudi obiskala. Informacije: www.louvre.fr. V. U.