ve pravice. Sledil je tudi odgovor na te obtožbe: pakistanski preiskovalci so sporočili, da so odkrili mrežo švicarskih bančnih računov, na katere naj bi se stekal denar od njegovih sumljivih državnih poslov, s katerimi je upravljal v času vladavine svoje žene. Kmalu zatem so se v francoskem tisku pojavile trditve, podprte z dokumenti, ki so dokazovali, da je Zardari francoskemu proizvajalcu letal Dessaultu v zameno za plačilo provizije ponudil ekskluzivne pravice za prodajo vojaških letal pakistanski vojski. Poleg tega naj bi eno od podjetij v Dubaju na njegov račun nakazalo deset milijonov dolarjev v zameno za ekskluzivno pravico do trgovanja z zlatom v Pakistanu. Lastnik dubajskega podjetja je trdil, da so dokumenti ponarejeni, Benazir Buto in njen mož Asif pa sta vztrajno ponavljala, da je vse skupaj le politična zarota njunih nasprotnikov. Njune navedbe so potrdili tudi viri v Pakistanu in ob tem dodali, da je bila Benazir žrtev boja za oblast, v katerem je tedanji predsednik Gulam Isak Khan leta 1990 pod krinko boja proti korupciji uprizoril lov na čarovnice. To naj bi dokazovali tudi dokumenti, v katerih je zabeleženo, da je Khan podkupil tožilce, ki so proti zakoncema Buto v naslednjih dveh letih vložili devetnajst obtožnic.