Kot je znano, je tudi letos Joras, kot nekajkrat v zadnjih letih, v dobro izbranem trenutku, v času kislih kumaric, po utečenem scenariju v navzočnosti medijev čez mejni prehod iz Slovenije na svoj dom hotel pripeljati več, kot dovoljuje hrvaška zakonodaja. Spomnimo se, prevažal je že pralni stroj, otroško spalnico, večje količine mleka ... Letos si je omislil les, s katerim naj bi zagradil travnik, kjer naj bi vzrejal konje. Mimogrede, Joras je pred dvema letoma s Skladom kmetijskih zemljišč Republike Slovenije sklenil zakupno pogodbo o upravljanju 2,5 hektarja zemljišča na levem bregu Dragonje, na katerem naj bi vzrejal konje. To mu je omogočila luknja oziroma napaka v členu 6 a zakona o ustanovitvi občin, v katerem so navedeni samo zaselki, vanj pa so pozabili vpisati kmetijska zemljišča. Skratka, sklad kmetijskih zemljišč daje v najem zemljišča, ki so pod jurisdikcijo Republike Hrvaške. Zaplet na meji je navadno trajal, dokler Joras ni popustil in se z natovorjenim avtomobilom vrnil v Slovenijo. Da so vsa ta leta hrvaški organi z Jorasom ravnali korektno, je potrdil tudi direktor slovenske carine in vsaj pred dvema letoma dodal, da bi slovenski cariniki v nasprotnem primeru ravnali enako. Joras pa je kljub vsemu vztrajal in trdil, da med državama ni mejnih prehodov, temveč samo kontrolne točke, saj meja ni določena. Da Joras nima prav, je do letos trdil tudi notranji minister Bohinc in razburjeni slovenski javnosti povedal, da v Sečovljah ni samo kontrolna točka, temveč zakonit mejni prehod. Skratka, tudi po ministrovem mnenju so vse do letos hrvaški obmejni organi ravnali korektno in je Joras kršil zakon, zato so ga hrvaški organi kaznovali. Vendar pa je minister letos, ko je Joras ubral drugačno taktiko, mnenje dober mesec pred volitvami spremenil.