Šmerc ugotavlja, da se nekateri ljudje premalo zavedajo, da čebele pravzaprav najmanj koristijo čebelarju. Veliko pomembnejše so za kmetovalce, sadjarje, saj so marsikje nenadomestljive pri opraševanju rastlin. Na polja se - na primer - vrača oljna ogrščica, pri kateri brez čebel ni pridelka. Enako je v sadjarstvu, na travnikih, gozdovih. »Če ne bo čebel, bodo propadle marsikatere vrste, posledica tega pa je propad človeškega rodu. Čebelarji bomo namesto pridelave medu ter drugih čebeljih pridelkov morali vzrejati čebele predvsem za razmnoževanje in povečanje čebeljih družin.« Po njegovih navedbah so slovenski čebelarji izgubili čez zimo blizu 50 tisoč panjev, nekaj 1000 panjev je praznih zaradi zastrupitve. Prav tako čebelarji že nekaj let opažajo, da je v čebeljih družinah precej manj kot 70 do 80 tisoč čebel, medtem ko so pred 10, 15 leti nazaj viseli pred panji celi roji. Lani so – na primer – morali začeti krmiti čebele, da so lahko sploh preživele poletno jesensko obdobje že 20. junija.