Anton Novak - pater Avguštin, stiški čebelar je iz tiste zlate naveze samostanskih čebelarjev, ki že stoletja vzrejajo čebele in predelujejo med. Ta je bil v stiški lekarni vedno na zavidljivem mestu med zdravilnimi pripomočki. V knjigi Oživljena tihota Vojana Tihomirja Arharja o zgodovini stiškega samostana lahko preberemo, da so v stiškem samostanu točili med že pred davnimi stoletji: ajdov, cvetlični, hojev, kostanjev, lipov, smrekov in še kakšnega bi lahko našteli. Stiški brat Metod, ki je čebelaril po prvi svetovni vojni, je kot vesten čebelar redno zabeležil količino pridelanega medu in tudi njegovo vsakokratno kakovost. Lahko zapišemo, da je bil stiški samostan v gospodarskem pogledu odlično organiziran. Poleg svojega mlina, mlekarne, sirarne in mesne industrije je imel tudi svojo pekarno, žago, mizarsko, kjučavničarsko, čevljarsko, krojaško in knjigovezno delavnico. Med je bil ne le zdravilen pripomoček, ampak tudi poslastica pri zajtrku in vedno na voljo tudi samostanskim obiskovalcem, ko so si zaželeli prav samostanskega medu.