V uvodnemu nagovoru je pred kratkim potrjeni direktor ZGS Andrej Kermavnar najprej opisal delovanje in naloge zavoda, ki ga vodi, pri čemer je izpostavil usmerjanje gospodarjenja z gozdovi za doseganje ravnotežja med ekološkimi, socialnimi in proizvodnimi cilji kot njegovo temeljno nalogo. To je seveda nemogoče brez sodelovanja lastnika gozda in gozdarja, ki morata soglasno najti rešitve, s katerimi je zadoščeno pričakovanjem prvega in javnemu interesu, ki jih uresničuje drugi tudi prek brezplačnega svetovanja, upravnih postopkov kot podlage za državne subvencije in posredovanja pri MKGP za spremembe predpisov, ki jih predlagajo lastniki na svetu zavoda in svetih njegovih območnih enot. V te namene bo zavod že v kratkem izdal zloženko na temo pravice in dolžnosti lastnikov gozdov, s katero nameravajo še nazorneje prikazati ureditev gospodarjenja z gozdovi, kakršno imamo pri nas določeno z Zakonom o gozdovih iz leta 1994. Direktor ocenjuje, da so lastniki še premalo organizirani in bi lahko v svetih imeli še večji vpliv. Vodja oddelka za tehnologijo dela in gozdne prometnice Jurij Beguš je izpostavil pomen programa izobraževanja lastnikov gozdov, posebej še na področju varnega in učinkovitega dela, ki jih ZGS organizira v sodelovanju s Srednjo gozdarsko in lesarsko šolo iz Postojne. Vedno večje zanimanje zanje daje upanje, da se bo število nesreč čim prej zmanjšalo na reven Evropske unije. Tone Lesnik, vodja oddelka za stike z lastniki gozdov in javnostjo, je predstavil potek in namen šolanja 15 lastnikov gozdov, ki so v decembru na SGLŠ začeli s šolanjem za pridobitev gozdarske poklicne usposobljenosti. ZGS načrtuje po Sloveniji vzpostaviti mrežo usposobljenih lastnikov gozdov iz kmečkih vrst, ki bodo v zasebnih in državnih gozdovih izvajali dela, ki jih sofinancira država. Minister Ciril Smrkolj je z (opravičeno) zamudo prispel neposredno iz državnega zbora, kjer so sprejemali proračun. Ocenil je, da se sodelovanje lastnikov in ZGS v eni najbolj gozdnatih držav starega kontinenta (več kot 54 %) dobro razvija, gospodarjenje je dobro, kar nas po njegovih besedah v ocenah tujcev uvršča visoko v Evropi. Podprl je idejo o skupni gozdarski politiki po vzoru na kmetijsko (SKP EU), saj je za gozd treba skrbeti usklajeno tudi na širši ravni. Z optimizmom se je dotaknil lovstva in problematike (preživete) zakonodaje, sodelovanje ZGS na področju lovsko- gojitvenega načrtovanja z Lovsko zvezo Slovenije in lovskimi družinami pa je ocenil kot dobro. Kot enega večjih problemov pri gospodarjenju z gozdovi, uveljavljanju interesov kmetijstva ter lastnikov gozdov in kmetijskih zemljišč doma in pri procesu vstopanja v EU je izpostavil zamudo pri ustanavljanju kmetijske gozdarske zbornice. »Nekatere politične opcije se bojijo tako močnega sogovornika,« je ocenil zaplete v parlamentu in napovedal, da bo zakon, ki bo koristil tudi lastnikom gozdov, pod streho nekje konec februarja. V razpravi je sodelovala večina prisotnih, med njimi tudi Inka Stritar, lastnica gozda z Gorenjske, ki je pohvalila sklic in dosedanje sodelovanje z gozdarji. Moti jo predvsem mrtvilo pri urejanju lovstva, saj je prepričana, da lastnikom gozdov po vseh normah razvite Evrope pripada tudi pravica do lova, s katero lahko razpolagajo v skladu z določili in tako pridobivajo dodatna sredstva. Vseh 300.000 lastnikov gozdov, ki smo jih v Sloveniji dobili z izvajanjem zakona o denacionalizaciji, je pozvala k večji organiziranosti, saj meni, da jim 23.000 slovenskih lovcev ne more in ne sme pred nosom odnašati dohodek od divjadi, ki se redi in dela škodo celo v zasebnih gozdovih. Alojza Grabnarja iz Črne, ki že vrsto let bije boj z uradno gozdarsko stroko zaradi posledic uveljavljanja uradnega sistema gospodarjenja v njegovih smrekovih gozdovih na strmih terenih, moti, da so v sedanjem zakonu naštete predvsem dolžnosti lastnika, premalo pa se upoštevajo pravice, ki izhajajo iz lastnine. Prepričan je, da so državne subvencije premajhne in da je potrebna jasna razmejitev med svetovanjem ZGS in gospodarjenjem, ki bi po njegovem moralo biti popolnoma prepuščeno lastniku, seveda ob upoštevanju zakonskih določil. »Pohorci smo z gozdarji vedno dobro sodelovali, dokaz za to so naši gozdovi in mreža gozdnih cest, ki povezujejo celke,« je dejal Ivan Praznik iz Ribnice na Pohorju in glede lova podprl zahtevo za nujno sprejetje nove zakonodaje. Pohvalil je izvajanje programov izobraževanja in predlagal njihovo širitev. Janez Eržen iz Žabnice pri Kranju je prepričan, da je večina lastnikov gozdov odgovorna za svoje premoženje. Opozoril je na neprimeren odnos javnosti do primestnih gozdov, saj v njih delajo škodo, odmetavajo smeti itn., zato ZGS in gozdarski inšpekciji predlaga ostrejši nadzor in večji poudarek ozaveščanju javnosti.