Po spremembi tistih zakonskih določb, ki urejajo plačilna razmerja sodnikov, pa je sodstvo naletelo na enak pristop kot sta ga dlje časa zavzemali izvršilna in zakonodajna oblast. Sodni svet, ki mu zaradi pridevnika "sodni" nepoučena jav–nost nepravilno pripisuje status organa sodne oblasti, namreč skuša vzpostaviti hierarhijo položajev znotraj organizacijske sheme sodišč.Sodni svet sestavlja 11 članov. Pet članov izvoli na predlog predsednika republike državni zbor izmed univerzitetnih profesorjev prava, odvetnikov in drugih pravnikov, šest članov pa izmed sebe izvolijo sodniki, ki trajno opravljajo sodniško funkcijo (131. člen Ustave RS). V nasprotju s so–dobnim konceptom nagrajevanja stroke v okviru vertikalnega (notranjega) prereza, Sodni svet ne zmanjšuje razlik med vedno bolj specializiranimi sodniki, temveč jih povečuje. Namesto določitve sorazmerno visoke izhodiščne plače najnižje nagrajenemu sodniku, ki niti ni nujno, da je začetnik, Sodni svet na–grajuje le starost. Tak pristop odvrača kandidate za sodnike in znižuje motivacijo zlasti sposobnih sodnikov. Gre za pojav, ki ga Bučar pripisuje manj razvitim in hierarhično zgrajenim družbam, v katerih ima gmotno nagrajevanje gonilni po–men.Bučar 1996 Namesto spodbujanja usklajevanja dela in notranje komunikacije med sodniki kot vrhunskimi strokovnjaki. Sodni svet ustvarja močno notranjo socialno diferenciacijo, ki najvišje položaje v organizacijski shemi sodišč nagrajuje povsem ustrezno, najnižje pa pretirano podcenjuje. Sodni svet torej počenja natanko tisto, česar po ugotovitvah pilotske raziskave Centra za teoretično sociologijo pri Institutu za družbene vede o vzrokih (ne)učinkovitosti slovenskega sodstva ne bi smel. Raziskava je bila objavljena v letu 1995 in je edini resen poskus znanstvene analize delovanja tretje veje oblasti v Sloveniji v obdobju po demokratičnih spremembah. Potenciranje interne hierarhije v okviru poklica, ki je zaradi svoje narave izrazito individualen, zanika potrebo po medsebojnem sodelovanju, ki pri sod–nikih lahko poteka v različnih oblikah. Podrejenost v nazivu, položaju in plači krepi nagnjenje k reprodukciji sprejetega in uveljavljenega, ne pa k preseganju že ustvarjenega. “Sodna politika”, ki jo izvaja Sodni svet, je tudi v popolnem nasprotju s sistemskim zakonom o sodniški službi, ki ne predvideva le možnosti napredovanja v plačilnih razredih in skupinah, temveč tudi v nazive. Taka ureditev omogoča, da bo tudi na prvostopenjskih okrajnih sodiščih sodil sodnik z nazivom in plačo vrhovnega sodnika.