Zahteval bom, da Združeni narodi prej pošljejo v Sarajevo vesoljsko ladjo Enterprise in da me Scottie takoj potegne gor. Če pride do posredovanja, nočem biti tukaj. Mi nismo del vojaškega posega v Bosni in odprtje letališča ni bila intervencija. Tukaj smo v skladu z določili šestega poglavja listine ZN. Lahko streljamo v samoobrambi. Lahko branimo lastnino Združenih narodov in ne smemo se spuščati v ofenzivne akcije. Posredovanje pa je po definiciji ofenzivna akcija proti eni strani. Intervencija je lahko samo nekaj popolnoma ločenega od nas. Če se bodo odločili za posredovanje, se lahko samo vkopljemo in branimo le še sami sebe. Nič več od tega ne smemo. Naš mandat je samo v tem, da poskušamo po svojih najboljših močeh posredovati med obema stranema. Vendar se sedaj pogovarjate s poklicnim vojakom, kontekst pa je političen. Treba je razlikovati. Evropska skupnost sedaj govori o vzpostavitvi miru. To, da so Združeni narodi v Sarajevo med vojno poslali mirovne sile, ki naj ohranjajo mir, pa je politična odločitev, ne vojaška. Ohranjati mir v mestu, ki je sredi vojne, ni operacija, ki bi bila opisana v kateremkoli učbeniku. Vsaj sam česa takšnega še nisem nikjer bral. Varnostni svet je nedvomno imel zelo dobre politične razloge za takšno odločitev. Jaz torej poveljujem enoti, ki naj bi sredi vojne ohranjala mir. V ožjem smislu pa zagotavljam obrambo letališča, da letala lahko kolikor toliko varno pristajajo, in z oklepnimi transporterji varujem tovornjake s človekoljubno pomočjo, ki to pomoč razvažajo po mestu. Nič več kot to ni moja naloga. Ker pa so vsi drugi zapustili mesto, lahko samo mi organiziramo politična pogajanja o vzpostavitvi miru, ki naj bi ga ohranjali. V politični problem smo bili potisnjeni proti svoji volji. Jaz nisem politični dejavnik. Oni se morajo usesti in začeti pogajati. Meni je popolnoma vseeno, kdo se pogaja, samo da pridejo skupaj in se pogajajo.