Odprava je že od začetka predvidevala vzpone v stenah vseh treh gora, ki smo jih imeli zapisane na dovoljenju, vsi pa smo po tihem računali, da če bomo stisnili še kakšnega več, bo že kasneje vse uredil Tone Škarja (vodja Komisije za odprave v tuja gorstva pri PZS in idejni oče večine zvezinih odprav). Tako sva si midva z Urošem Samcem že kmalu poiskala smer v zahodni steni Kirat Čulija, ki je bil s svojimi 7365 metri malce nižji od 7459 metrskega Jongsanga in zato nekoliko manj oblegan. Problem je nastal, ker sva morala vso opremo za ABC, ki je bila v drugi dolini, tako prenesti sama, saj je vse razpoložljive nosače pobrala prva skupina. Tako sva naslednji dan zbrala komaj dovolj moči za aklimatizacijo na 6400 metrih nato pa sva se po šestnajstih urah ždenja v majhnem šotorčku vrnila v bazo.