Torej ni bilo več kaj čakati. Edina uporabna smer čez steno je bila zamišljena, delno odkrita, vreme dobrih obetov, luna polna in kot nalašč za nočno plezanje, vloge razdeljene in logistika vzpona začrtana. V grobem sem si zamislil vzpon čez steno v dveh trojkah, ki bi plezali nekaj dni narazen po vnaprej zamišljeni smeri vzpona in sestopa. V ta namen sem posnel dve kolekciji fotografij vzhodne in severovzhodne stene za vzpon in sestop, označil vse markantne točke za lažje sporazumevanje po radiu in zadevo razdelil udeležencem. Načrt vzpona sem razložil tudi zvezniku in potem, ko smo še enkrat pregledali material, zbran v treh velikanskih nahrbtnikih, in pretehtali svoje možnosti, smo 15. oktobra popoldne dokončno vstopili. Bili smo Šrauf, Emil* in Cene*. Drugo skupino naj bi vodil Juš, zraven pa sta bila še Sabla* in Rok*.