Ko se je naša odprava po prilaganju višini odločila za glavni poskus v jugozahodni steni Šiša Pangme, sta nas že pod steno presenetila izjemno močan veter in majhno skladišče, ki je bilo prav blizu našega ob vstopu v steno. Odkril ga je Nejc, ki je večer pred nameravanim poskusom iskal morebiten prostor, kjer bi vsaj malo manj pihalo. Odkritje nas je presenetilo zato, ker smo bili na tej strani gore že tri tedne popolnoma sami, mimo našega baznega tabora, kjer vodi tudi edina pot do jugozahodne stene, pa ni bilo nikogar. Pod skalo v vznožju stene so bili lepo zloženi šotor, spalna vreča, nekaj obleke in opreme ter dnevnik v španščini. Nejc, ki je od vseh nas znal najbolje špansko, je na hitro preletel zvezek in se odločil, da ga vzame, lastniku pa pustil listek z našim naslovom, da mu ga bomo vrnili, ko se bo vrnil. Naš poskus je zaradi premočnega vetra spodletel, vremenska napoved je bila iz dneva v dan manj ugodna. Tedaj smo se šele prav zavedeli, da je Španec na gori sam v zelo močnem vetru in nizkih temperaturah. Malo bolj podrobno smo začeli brati njegov dnevnik in polagoma nas je začel spreletavati srh.