Prepričani so namreč, da je predlog protiustaven, saj ruši načelo pravičnosti, pravne varnosti in zaupanja v pravo. "Namesto tega naj izvršna oblast upošteva odločbo ustavnega sodišča z dne 10. januarja letos, ki ponavlja opozorilo državnim organom, da je v javnem interesu, da se vsi postopki odvzetega premoženja kot prva oblika privatizacije v državi, čim prej končajo," pravijo. Kot je opozoril predsednik ZLRP Franc Izgoršek, je zakon o denacionalizaciji dober, le izvajajo ga ne, saj je bilo v petih letih od njegovega sprejetja rešenih le nekaj več kot 30 odstotkov vlog. V združenju tudi menijo, da se z vznemirjanjem javnosti z vračanjem gozdov domnevnim tujim veleposestnikom in Cerkvi zamegljuje pravi problem. Združenja namreč ne zanima, kaj in koliko bo dobila nazaj Cerkev ali veleposestniki, njih zanimajo navadni državljani, povojni razlaščenci. Prav glede vračanja premoženja tujcem je Tine Jaklič prepričan, da je določilo zakona, ki govori o upravičencih, ki so bili jugoslovanski državljani 9. maja 1945, dovolj zavezujoče. "Pravico do vračila imajo le tisti, ki so imeli tega dne jugoslovansko državljanstvo. Če je kdo od tujcev res dobil zadnja leta slovensko državljanstvo 'pod mizo', se lahko le vprašamo, kdo ga je podelil in kako je država Slovenija lahko podelila jugoslovansko državljanstvo," se sprašuje Jaklič. (jh)