Poglejva na ta globus, ki je pred nama, pred tem pa za boljše razumevanje nekaj znanih številk. Površina Zemlje znaša 5.1 x 10 na osmo kvadratnih kilometrov, voda pokriva 3,61 x 10 na osmo kvadratnih kilometrov površine. Vode na Zemlji je 1,45 x 10 na deveto kubičnih kilometrov, površina kopnega znaša 1,49 x 10 na osmo kvadratnih kilometrov, prostornina Zemlje je 1,1 x 10 na dvanajst kubičnih kilometrov.Že samo primerjava vode z ostalo maso planeta nam pove, da je vode zelo malo, komaj za 0,1 odstotka mase celotnega planeta je je, vendar pa pokriva kar 71 odstotkov celotne zemeljske površine, a je hkrati njena globina zelo majhna. Lahko tudi ugotovimo, da je površine kopnega nad ekvatorjem za okrog dve tretjini, pod ekvatorjem ga je samo ena tretjina. Voda zato med gibanjem na južni polobli naleti na bistveno manj upora kot na severni, zavoljo česar je njena pot tudi bolj izrazita. In končno, zakaj ne bi povezovali gibanja svetlobe in gibanja vode, ko pa je to dobro vidno, ko pa se manifestira v naravi. Eden od dokazov je spremljanje poti gibanja vode okrog Antarktike oziroma južnega tečaja ter prehod in pot gibanja vode med Južno Ameriko in Afriko. Ta ima izrazito obliko simbola, s katerim ponazarjamo neskončnost oziroma obliko »osmice«, kot sem že večkrat omenil. Takšno gibanje se ponovi v Indijskem oceanu, na Pacifiku, ob vzhodni obali Avstralije, ob kitajski obali, na zahodnem priobalnem območju med Severno in Južno Ameriko, v severnem delu Atlantika itn. Zastavimo si še eno vprašanje: ali mar masa v astenosferi, torej notranjosti Zemlje do globine 2900 kilometrov, nima podobne osmičaste poti?