Zdaj še vprašanje, zakaj si naša politična elita od levice do desnice tako želi vključitve v Nato? Tudi najnovejša polemika, v katero sta se v slogu nekdanjih partijskih komisarjev z zmerjanjem novinarjev in javnih občil vključila celo zunanji minister in predsednik SDS, ni postregla s kakšnimi novimi argumenti. Gre v resnici le za hlepenje po potrditvi od zunaj? Kot da nam mednarodno priznanje, članstvo v najpomembnejših mednarodnih organizacijah in pridruženo članstvo v EU z nesporno možnostjo za vključitev in ne nazadnje vera in zaupanje vase ne zadoščajo, da bi končno že pridobili nekaj samozavesti! Zdi se, da ravno politični vrh slovenske države najmanj verjame in zaupa v lastno državo in njen obstoj in si želi za vsako ceno najti varno zavetje v okviru organizacije, s katero ima Slovenija le malo skupnega. Včasih je slišati, da je bolje biti v zvezi s tistimi, ki te morda celo res ogrožajo (italijanski apetiti po vzhodni obali Jadrana in germanski po jugovzhodni Evropi), kot tvegati, da te ob kakšni prihodnji zaostritvi spet poskušajo spraviti s sveta. Kaj pa, če bo skupno članstvo v Natu pravzaprav olajšalo njihova prizadevanja? Pred tem nas svari tudi zgodovinska izkušnja z izgubo dveh tretjin nacionalnega ozemlja. Nekateri zagovarjajo svoje prizadevanje za vključitev v zavezništvo s skupnimi vrednotami, češ da gre za organizacijo demokratičnih držav, ki so nosilke sistema vrednot, za katerega smo se odločili ob osamosvajanju. Po mojem prepričanju to bolj velja za EU, ki je tudi glede spoštovanja človekovih pravic pred ZDA, in s pridružitvijo k EU bomo res prišli v krog teh držav, tako da ni potrebe po dodatnem potrjevanju z Natom. To članstvo nam bo prineslo predvsem obveznosti; neprimerno višji proračun za vojsko ob tem, da se moramo odpovedovati najnovejšim zdravilom, ker za zdravstvo zmanjkuje denarja, da številni primerki kulturne dediščine propadajo, ker ni denarja za vzdrževanje, in da je izhajanje izvirnih knjig in ponatisov slovenske klasike ogroženo, ker ni sredstev za ustrezno državno podporo itd. Kot del Nata bo morala Slovenija na krizna žarišča, kjer bodo ZDA in drugi pionirji globalizacije želeli delati red, pošiljati svoje vojake. Ne oporekam pa tej obveznosti Slovenije kot članice OZN. Menim, da bi si Slovenija morala prizadevati za to, da OZN obdrži svojo vlogo organizacije, ki skrbi za preprečevanje spopadov in vzdrževanje miru na kriznih območjih.