Tu je sir Walter Raleigh pustil 107 mož, in ko je čez dve leti ponovno zaplul v zaliv, je bilo živih samo še peščica, pa še ti so ga na kolenih prosili, naj jih vzame s seboj v Anglijo. Na istem kraju so Angleži leta 1587 spet poskušali naseliti ljudi, toda od 144 mož in žena ni bil leta 1590 živ nobeden več. Kajenje tobaka jih torej ni pozdravilo. Medtem ko so se Angleži ubadali s skromnimi začetki svojih kolonij, so njihovi in tudi tuji mornarji kajenje razširili po vsem svetu. Ladje iz Genove in Benetk so širile tobak po Levantu in Srednjem vzhodu, medtem ko so Portugalci in Španci prenesli kajenje v Afriko in Azijo. Toda tudi tu je bilo to predvsem navada mornarjev. Japonci so prišli v stik s tobakom zaradi brodoloma neke evropske ladje leta 1542. Kajenje se je razširilo med samuraji, ti so ustanavljali celo svoje klube kadilcev, s srebrom okovane pipe pa so si zatikali za pasove, poleg legendarnih mečev. Tudi Kitajci se niso izognili tej razvadi. K njim je prišel tobak čez portugalsko enklavo v Macauu, vendar so ga v začetku uporabljali le proti malariji. Najgloblje korenine je pognal tobak v Afriki. V Koranu ni bil omenjen in muslimani so ga z veseljem sprejeli kot dovoljeno drogo ter z ladjami razširili vzdolž vzhodne obale, od tod pa se je razširil v notranjost kontinenta še pred prihodom belcev. Konec 16. stoletja so ga gojili že po vsej ekvatorialni Afriki, tam je dolgo veljal za afrodiziak. Nekatera plemena, na primer Masaji v Keniji, so ga tudi njuhala. Prva se je kajenju delno uprla Cerkev. Kristjani ga niso smeli uživati v cerkvah, o njegovi uporabi drugje pa je Cerkev previdno molčala. Prvi, ki je nastopil proti kajenju, je bil škotski kralj Jakob I., ki je leta 1603 na angleškem prestolu nasledil Elizabeto I. Medtem ko je povsod odkrival čarovnice, se je spomnil, da je tudi tobak povezan s čarovništvom. Čarovnice naj bi zmlele tobakove liste v neke vrste pasto, z njo namazale ročaje svojih metel in poletele na srečanje s hudičem. Bil je prepričan, da so kadilci zaslepljeni s svojo strastjo, in je nemudoma dvignil carino na uvoženi tobak za 4000 odstotkov. Medtem so postajale angleške kolonije v Ameriki cilj pustolovcev, tudi tistih, ki so hoteli ubežati zatohli družbeni atmosferi v Evropi. Večina kolonistov je pomrla že v prvem letu po prihodu na novi kontinent – zaradi bolezni, mraza, lakote in bojev z Indijanci. Toda nekateri so preživeli