Na drugi strani nastajajo v zgodovini vrtovi »mehkih« linij, ki se podrejajo ideji narave kot najvišje inspiracije, skorajda že religiozne kategorije. Vzhodne civilizacije in religije, kot npr. zen budizem ustvarijo vrtove, ne velike po obsegu, vendar polne simbolnih pomenov, skritih interpretacij, če ostanemo le pri najbolj znanih kitajskih in japonskih vrtovih - miniaturnih krajinah. V Evropi najde »mehki«, neformalni vrt svoje mesto v Angliji 18. stoletja, kjer gre za oblikovanje, idealiziranje narave in krajine na podlagi razsvetljenske filozofije, odkrivanja človeka v naravi, svobodno izražanje idej, prosto gibanje, pa tudi za načrtno rekultiviranje degradirane kmetijske krajine. Zglede za tako krajino, ki se je imenovala krajinski vrt in zajemala razsežna posestva, so našli tudi v sočasnem krajinskem slikarstvu. Z nekaj desetletji zamika se vplivi teh tokov kažejo tudi na našem ozemlju, naj omenim Dornavo pri Ptuju ali radovljiški grajski vrt kot pomembna formalna vrtova, zdraviliške in mestne parke.