Srbi lorda Carringtona ujamejo na vprašanjih soočenja dveh civilizacij, kjer surova despotska vzhodna civilizacija vedno matira uglajenost Zahoda. Milošević ga tolče z njegovim lastnim orožjem. »Vi ste se rodili v pravni državi,« mu govori. »Živite v svetu, ki upošteva pravni red. Ta pravni red pravi, da je treba države varovati. Pristati morate na legalistično načelo in nimate pravice likvidirati države, ki dejansko obstaja. To je naša država.« Lord se zgrozi: »Madona, ali mi res likvidiramo državo?« Zato je zahteval mnenje arbitražne komisije. Vprašanje je bilo, ali je Jugoslavija razpadla ali pa so se secesionistične republike odcepile. Vprašanje ni akademsko. Srbska teorija je bila, da gre za odcepitev, Srbija pa bo določala, pod kakšnimi pogoji lahko do odcepitve pride. Srbi spretno manipulirajo s tem, da Jugoslavija obstaja. Dokler pa država obstaja, je vojna med JLA in Hrvaško državljanska vojna. Ali, še bolj elegantno, medetnični konflikt, v katerem armada preprečuje, da bi prišlo do prelivanja krvi. Sedaj, ko je fenomen države razdrt, pa je jasno, da je to osvajalna vojna med dvema državama, ki se bije na hrvaških tleh. To, da ta ozemlja nikoli niso bila del srbske države, pa je za Evropejce neznana zgodovina, ki so se jo odvadili razumeti, ker je Tito ustvaril državo, ki je bila v njihovem interesu. Teorija, da gre z državljansko vojno znotraj ene države, onemogoča, da bi stvari videli takšne, kot so.