Glede na daljnosežen pomen, ki ga pripisujem realizaciji tega projekta, sem prepričan, da si projekt zasluži javno preveritev in predstavitev. Da bi jo izgnali iz razmišljanj ozkih krogov ali celo posameznikov, je bila zamisel najprej zapisana v Strategiji razvoja Občine Vrhnika za obdobje 2006–2015 (str. 5). Še konkretnejšo obliko je pobuda dobila, ko je bil februarja letos s sklepom župana ustanovljen sedemčlanski pripravljalni odbor projekta Ustanovitev srednje šole na Vrhniki. Odbor se je takoj lotil dela in za začetek je bila maja in junija 2006 izvedena anketa med starši in učenci 7. in 8. razredov naslednjih osnovnih šol: A. M. Slomška Vrhnika, IC Vrhnika, Log -Dragomer, Dr. I. Korošca Borovnica, OŠ Horjul, 8. talcev Logatec, Tabor Logatec in Rovte. Anketa je zajela učence in starše tistih šolskih okolišev, iz katerih bi bilo upravičeno pričakovati vpis v srednjo šolo, če bi le-ta bila na Vrhniki. Od 819 učencev omenjenih šol, vpisanih v šol. letu 2005/06 v 7. in 8. razred, je bilo anketiranih 438 učencev (in staršev) oziroma toliko učencev je vrnilo izpolnjene anketne vprašalnike. Anketa je torej zajela 53, 47 % učencev že omenjenih razredov in šol. Razlogi za nevrnitev preostalih vprašalnikov niso znani, lahko domnevamo, da zaradi odsotnosti učencev od pouka ali celo nestrinjanja s predlagano anketo, čeprav so nestrinjanje lahko izrazili tudi v anketi. Kakor koli že, anketo je podrobno analizirala Polona Omejc, študentka geografije FF v Ljubljani, ki iz te tematike pripravlja diplomsko nalogo. Prav predstavitev rezultatov je namen tega članka, javnost pa je imela možnost se z njimi seznaniti in jih tudi pokomentirati na javni predstavitvi 10. 10. 2006 v mali dvorani CD na Vrhniki. Mimogrede, obisk te udeležbe je bil, v nasprotju s pričakovanji in pomenom projekta za Vrhniko, izredno slab. Pred samo podrobnejšo pojasnitvijo rezultatov ankete je treba zapisati, da je Občinski svet na izredni 33. seji junija 2006 pobudo o ustanovitvi srednje šole na Vrhniki 100 % podprl in s tem projekt na prvi stopnji tudi legaliziral. Tako sklep Občinskega sveta kot tudi temeljito obdelane rezultate ankete smo poslali na MŠŠ. Odgovor, ki ga nam je posredoval direktorat za srednje šole, ni bil vzpodbuden, a nam ni vzel poguma in optimizma. Tako stališče je direktor direktorata za srednje šole na MŠŠ na javni predstavitvi rezultatov ankete na Vrhnikitudi osebno potrdil. Eden izmed zaključkov javne predstavitve je namreč bil, da se mora na projekt gledati ne le z vidika srednje šole kot institucije, ampak širše. Projekt je namreč treba ocenjevati tudi v luči staranja prebivalstva in bega mladih s podeželja. Kot tak torej vendarle prinaša ali vsaj ohranja možnost vitalizacije mesta in je vsekakor nujna sestavina tiste razvojne paradigme, ki upošteva nujnost ohranjanja ustreznega deleža prebivalstva in njegove starostne strukture za skladen razvoj kraja. TEMELJNI RAZLOGI ZA USTANOVITEV SREDNJE ŠOLE NA VRHNIKI SO: 1) zadržati mlade v domačem kraju do konca pubertete – podaljšano odraščanje; 2) vitalizacija mesta in njegova pomladitev; 3) oživitev kulturnih, športnih dejavnosti v kraju in prispevek k povezovanju; 4) zaposlitev “domačega” visoko izobraženega strokovnega kadra, 5) uveljavitev Vrhnike kot središča regije. Analiza in predstavitev nekaterih pomembnejših vprašanj iz ankete Analiza prvega vprašanja anketnega vprašalnika Vprašanje 1: Če bi bilo na Vrhniki mogoče nadaljevati šolanje na srednji šoli, v katerem primeru bi se vi/vaš otrok odločili zanjo (označi). (Nekateri anketiranci so navedli dva ali več možnih odgovorov hkrati.) – prihranek časa in denarja za prevoz do šole in domov (zlasti za prebivalce z območij Rovt, Logatca in Vrhnike), (– enoizmenski pouk v dopoldanskem času, – dijak ima več časa za učenje, počitek in športne aktivnosti, – bližina domačega kraja in staršev, kar daje občutek varnosti staršem in otrokom in povečan nadzor staršev in učiteljev nad dijaki, – velikost kraja (Vrhnika je manjše naselje), – manj možnosti za mladostniški kriminal. Slabosti šolanja na Vrhniki – slabe prometne (avtobusne in železniške) povezave nekaterih okoliških krajev z Vrhniko (npr. Borovnica, Horjul, Log - Dragomer (Vrhnika ni neposredne avtobusne povezave), zaradi česar je šola na Vrhniki za srednješolce nedostopna; – nekateri prebivalci ne poznajo dobro Vrhnike, saj gravitirajo v Ljubljano (npr. območje Log, Dragomer); jev Vrhnike tradicionalno gravitirajo; – šola bi bila blizu Ljubljane in Postojne, kjer so že srednje šole, ki jih obiskujejo srednješolci obravnavanega območja; – zaenkrat še neustrezni materialni in kadrovski potenciali za srednješolski vzgojno-izobraževalni proces; – če bi bila kakovost izobraževanja v šoli na Vrhniki slaba, bi se za šolanje na Vrhniki lahko odločili predvsem slabši učenci; – pojav mladostniškega kriminala (pohajkovanje in razgrajanje okoli šole, alkohol, mamila). Priložnosti šolanja na Vrhniki Pri šolanju v domačem okolju se otroci lahko bolj navežejo na Vrhniko. Z načrtnim spoznavanjem domačega okolja pri pouku se lahko pri srednješolcih krepi občutek pripadnosti Vrhniki in skrb za sam kraj. Dijaki lahko bistveno prispevajo svoj delež pri kulturni dejavnosti kraja. Povečana pripravljenost za štipendiranje »domačih« dijakov (štipendijska politika domačih podjetij). Glede na rezultate ankete so težave v dejstvu: a) da je osebni interes učencev, da nadaljujejo šolanje na gimnaziji, v nasprotju z družbenim interesom. V te programe je vpisanih že več kot 43 %, kar je po mnenju MŠŠ prevelik odstotek, saj naj bi se več mladih vpisovalo na strokovne šole, b) da so kapacitete sedanjih gimnazij zadostne, saj omogočajo vpis prav vsem, ki si tega želijo, c) da so šole z manj kot 600 dijaki po sedanjem sistemu financiranja “nerentabilne”, kar bi za srednjo šolo na Vrhniki vsekakor veljalo. Rešitev bo treba iskati v še tesnejšem povezovanju med sosednjimi občinami in zavedanju, da se imajo mladi pravico izobraževati na ravni srednjih šol tudi v domačem kraju, pa čeprav so te v pristojnosti države. Za objavo pripravila: mag. Ljubo Mohorič Polona Omejc, študentka FF