Skimming je sicer bolj sofisticirana metoda zlorabe bančnih kartic. Kurtevski je dejal, da je v Sloveniji tako kot po svetu veliko več zlorab v restavracijah, trgovinah … Lastnik izroči kartico, natakar ali prodajalec jo potegne skozi magnetni čitalnik, podatki pa se recimo prek interneta prenesejo do izdelovalcev lažnih kreditnih kartic na drugem koncu sveta. Potem pa se dogaja, da ljudje sočasno kupujejo v Londonu in Bangkoku. Pa čeprav tam niso nikoli bili. Še bolj preprosta in priljubljena metoda, kako okrasti lastnika kartice, je tako imenovana libanonska zanka. Zlikovec vstavi plastični vložek v kartično režo bankomata in preži na žrtev. Nič hudega sluteči osebek vstavi kartico v bankomat in vtipka PIN-kodo. Toda bankomat se ne odzove niti ne vrne kartice. Tedaj nastopi zlikovec. Postavi se za žrtev in opazuje njene težave z bankomatom. Nato velikodušno svetuje, da bo stvar delovala, če se še enkrat vtipka PIN-koda. Žrtev navadno še enkrat vtipka kodo in zlikovec si jo zapomni. Zgodi se čisto nič in žrtev odide z namenom, da bo težave prijavila banki. Tat pa vzame iz bankomata vložek s kartico, vtipka šifro in pobere denar. To se je dogajalo tudi v Sloveniji, saj je policija »dobila več prijav in tudi obravnavala kazniva dejanja, ko so uslužbenci v bankomatih našli t. i. 'belo plastiko'. Prav tako je obravnavala več primerov, ko so storilci z bančnimi karticami dvigovali denar na bankomatih, oškodovanci pa so trdili, da denarja tam niso dvigovali. Koncentracija takšnih primerov je bila v drugi polovici decembra 2002, primeri pa so bili policiji prijavljeni leta 2003.«