podjetja Schering-Plough je pojasnila, da »gre za drugačen način grajenja odnosa z zdravnikom in morebitnega sklepanja posla«. To je bilo zelo iskreno od nje. Toda v te namene ne bi smeli uporabljati bolnikov. Srečevanja z zdravniki v njihovih ordinacijah so za farmacevtska podjetja zelo dragocena, dragocena pa so postala tudi za zdravnike. Gre za simbiotično zvezo. Ni mogoče pretiravati v oceni, kako močno so trgovski potniki z zdravili postali del življenja nekaterih zdravnikov. Tipičnega zdravnika obišče več potnikov na teden (če se spomnite razmerja en trgovski potnik z zdravili na pet ali šest delujočih zdravnikov, to niti ni tako presenetljivo, kot se zdi), zdravnike na specialnih področjih, kjer se predpisuje veliko število receptov, pa jih morda obišče cel ducat na dan. Trgovski potniki se ne spoprijateljijo le z zdravniki, temveč z njihovim celotnim osebjem in ob svojem prihodu često razdeljujejo svoje dobrote vsem. Včasih jim plačajo kosilo. Zdravniki, po drugi strani, se obračajo k trgovskim potnikom z zdravili po informacije o najnovejših zdravilih, pa tudi po neogibno polno vrečo brezplačnih vzorcev. Darila zdravnikom so pogosto razkošna. Zdravniki lahko dokaj gotovo računajo s tem, da jih bodo peljali na večerjo v dobre restavracije, kadarkoli si zaželijo; ob takih priložnostih podjetje včasih izbere strokovnjake, ki imajo govore. Dobivajo pa še druga draga darila. Uvodnik v časopisu USA Today je naslikal živo, a vse preveč resnično sliko: »Božična drevesa. Brezplačne vstopnice za tekmo ekipe Washington Redskins, ob tem pa še sprejem s šampanjcem. Družinske počitnice na Havajih. In svežnji denarja. Taka darila bi sprožila velik rdeči alarm za ‘podkupnine’ v mislih malone vsakega javnega uslužbenca ali vladnega pogodbenika. Ne pa tudi, kot kaže, v mislih številnih zdravnikov. Pospravljajo darila, ob katerih vam pade čeljust; dobivajo jih od farmacevtskih firm, ki poskušajo zagotoviti prednost svojim izdelkom na vse bolj konkurenčnem trgu.«24 Leta 2000 je Ameriško medicinsko združenje izdalo priporočila za brzdanje teh praks in farmacevtska industrija jih je sprejela leta 2002 (več o tem v nadaljevanju). Leta 2003 je urad glavnega