Upor se je začel dokaj nedolžno. Težke delovne razmere in številne nepravilnosti v tovarni Zispo v Poznanju so prisilile delavce, da pošljejo 17člansko delegacijo – to je bilo 26. junija 1956 – v glavno mesto ter zahtevajo od vlade in sindikalnega vodstva, da uredi razmere v Zispu. Pristojni so jim obljubili, da bodo izpolnili njihove zahteve, vendar je minister to preklical, še preden se je delegacija vrnila v Poznanj. Že naslednji dan so delavci zavzeli tovarno in ustanovili delavski svet. Sledili so jim tudi v drugih podjetjih. Nato pa so se začeli zbirati pred administrativnim središčem mesta. Hitro so ga obkolile močne policijske enote, da bi razjarjenim delavcem preprečile vstop v poslopje. V treh urah se je na demonstracijah zbralo več kot 100.000 ljudi. Delavcem so se pridružili tudi študenti, nekateri pa so prišli kar z družino. Od mestne oblasti so zahtevali, da organizira pogovor s predsednikom vlade in predstavniki partije, ter poslali k županu svojo delegacijo. Ker se je razširil glas, da so delegacijo zaprli, so demonstranti vdrli v zapor, kjer je bilo tudi skladišče orožja, se oborožili ter nato razorožili policijske in vojaške patrulje, ki naj bi zagotavljale red v mestu. Demonstranti so celo vzeli vojski 16 tankov.