Ob vstopu v poslopje s konca petdesetih se ti zatresejo kolena. Več tisoč kvadratnih metrov veliki prostori, stroge linije. Stavba SIV oziroma palača Srbije je nekdanja stavba jugoslovanske zvezne vlade, ki trenutno čaka, da se vanjo naselijo ministrstva. Gostila je konferenco Change² in nemalokdo se je v njej vprašal: Kaj je narobe s to sliko? Glavna predavalnica, kjer je svoje podobe prikazoval tudi slavni Rem Koolhaas, je bila obdana z ogromnimi starimi zaprašenimi tapiserijami. Staro in novo na enem mestu. Upanje, pravzaprav. Ko povprašam Patricio Urquiola, Španko, ki že dvajset let živi v Milanu, gospo s statusom ene vodilnih žensk v svetu industrijskega oblikovanja, kako se počuti v skoraj pol stoletja stari stavbi nekega drugega obdobja, se spomni Franca: »Trenutno poskušam na španskem podeželju znova najti namembnost pretirano velike stavbe, ki je bila narejena, ko je še živel. Še vedno je največja v Španiji. Ko so Franca zaprli, je desetletja niso uporabljali, zdaj pa so se španski socialisti odločili, da jo bodo obnovili, zgodovino prepletli z novim in poudarili kontraste. Mislim, da so bili kar pametni. Korenine so zelo pomembne. Ne smemo se sramovati preteklosti.«