Drugo žgoče vprašanje je brezposlenost, ki je prav tako ena izmed glavnih tem bližnjega vrha in za katero naj bi italijansko predsedstvo Unije v sodelovanju z Evropsko komisijo pripravilo recepte za omejitev. Povrh pa bodo Firence morale dokončno utreti pot medvladni konferenci za reformo maastrichtskih zasnov, ki se je sicer začela v Torinu že pred tremi meseci. Vendar kaže, da ji kljub vztrajnosti doslej ni uspelo rešiti niti najlažjih vprašanj. Da o enem najtežjih, kakršna je denimo razširitev integracije na 25 novih članic iz Srednje in Vzhodne Evrope, sploh ne govorimo. Kar zadeva njihovo sprejetje v elitni bruseljski klub, naj bi medvladna konferenca poiskala konkretne odgovore v smislu, kdaj in koliko oziroma kam se bo Unija razširila. Še konkretneje, medvladna konferenca se je marca začela s spremljajočo ugotovitvijo, da bodo čakajoči pred bruseljskimi vrati, brž ko bo konferenca končana, dobili znamenje za začetek pogajanj z Brusljem glede vstopa v redno članstvo združbe. Najnovejši izsledki, ki še nimajo veljave uradnih dokumentov, pa kažejo, da so se v Evropski komisiji glede te ugotovitve že začeli izmikati. Ničesar niso obljubili, torej jih nič ne zavezuje, razočarane čakajoče pa bodo skušali, tako je vsaj slišati, potolažiti z nekakšnimi vmesnimi hibridi sodelovanja, naj gre za delno članstvo, poldokončni vstop v integracijo ali pa za kak drug eksotični recept.