Kompromis glede Jeruzalema bo torej tisti, ki bo omogočil slavnostno ceremonijo pred Belo hišo, na kateri bo izraelski premier s svojim podpisom pod sklenjeni sporazum tudi de iure priznal že nekaj časa dejansko obstoječo državo Palestino. Vprašanje Jeruzalema ni le vprašanje palestinskega ponosa, temveč se dotika celotnega islamskega sveta, ker je tam za Meko in Medino tretji najsvetejši kraj islama Svetišče na skali. Če bi torej Vzhodni Jeruzalem ostal pod popolno izraelsko oblastjo, bi to arabski svet razumel kot veleizdajo in Arafatovi politični dnevi bi bili šteti. Tudi Barak na drugi strani ne more prekoračiti meje, ki si jo je zastavil, da namreč ostane Jeruzalem nedeljen in pod izraelsko suverenostjo, saj o tem stališču v državi vlada vsesplošen konsenz. Pri tako zakopanih pozicijah je prostora za manevriranje malo. Možno je tudi, da bosta Arafat in Barak po dodatnih ameriških pritiskih le podpisala sporazum, ki bo reševal vsa vprašanja razen Jeruzalema, o tem pa bi se poskušali dogovoriti na novem vrhunskem srečanju.