Avtor le poredkoma komentira dogajanje v prasvetu in s tem prepušča bralca na milost in nemilost tisti prvinskosti, ki je izginila s pojavom logičnega razmišljanja. Bralec je tako rekoč vržen v pleme neandertalcev in njihov vsakdan. Zaradi odsotnosti avtorjevih komentarjev je branje knjige izjemno naporno, saj bralec spremlja dogajanje skozi podobe Loka, ki so popolnoma drugačne od današnjega dojemanja stvari. Tako le stežka sledi toku dogodkov, saj mora vseskozi ugibati in dešifrirati podobe, da bi natančno razumel, kaj se z Lokom sploh dogaja. Jezik je šele v zametkih, komunikacija je neverbalna. Da bi jo bralec razumel, potrebuje nek drug inštrumentarij, ki ga je že zdavnaj izgubil. Da bi naslikal ta svet, je Golding priredil besedišče in besedne zveze, ki jih bralec razume šele s pomočjo opomb na koncu knjige - prevajalski zalogaj Janeza Gradišnika je vsekakor izjemen. Kljub navidezni primitivnosti delo omogoča večplastno branje, od antropološkega do feminističnega.