Najpogostejši vzrok spremenjenega glasu (lat. disfonia) je verjetno, morda boste presenečeni, kar napačna in pretirana uporaba glasu. Zaradi tega so seveda bolj ogroženi vsi tisti, ki svoj glas uporabljajo pri vsakodnevnem delu, npr. igralci, napovedovalci, pevci, pa tudi učitelji, vzgojitelji, prodajalci ... Čezmerna in napačna uporaba glasilk (ta se lahko pripeti vsakomur, ne glede na poklic) povzroči vnetje z rdečino in oteklino, če traja dovolj dolgo, pa tudi nastanek razjed, vozličev in polipov, ki lahko vodijo v trajno hripavost. Potreben je posvet s foniatrom, ki nas nauči naš glas uporabljati pravilno - brez pretiranega naprezanja glasilk. Med najpogostejše vzroke hripavosti pa sodijo tudi vnetja t. i. zgornjega dela dihal (npr. mandljev, obnosnih votlin, alergije), vnetje grla pa je zelo pogosto tudi posledica zatekanja kisle želodčne vsebine iz želodca navzgor, kar je zelo pogosto. Slednji pojav imenujemo gastroezofagealni reflux (re-flux dobesedno pomeni "tok nazaj"). Kisla želodčna vsebina, še posebno po obilnem obroku, uživanju alkohola ali močno začinjenih jedi, zateka nazaj po požiralniku in povzroča vnetje občutljive sluznice grla; pogosteje se to zgodi v ležečem položaju in pri kadilcih. Take bolnike večkrat peče zgaga, imajo občutek cmoka v grlu in se pogosteje odkašljujejo. Za lajšanje težav pri refluksu so poleg prilagoditve življenjskega sloga z odpravo škodljivih navad, ki povečujejo tveganje za zatekanje kisle želodčne vsebine (npr. kajenje, uživanje alkohola pa močno začinjenih, ocvrtih jedi in gaziranih pijač) pogosto potrebna tudi zdravila, ki zmanjšajo izločanje želodčne kisline in uravnavajo praznjenje želodca. Pogost vzrok za spremenjeni glas so lahko tudi duševne motnje - vsi poznamo nenadne spremembe glasu pri večjih duševnih pretresih (uporabljamo izraz: glas se ji je zlomil), opaziti pa je tudi trajnejše motnje glasu pri napetih osebah, ki močneje naprezajo glasilke in pogosteje pokašljujejo, kar je za glasilke precejšen napor. Na glasilke škodljivo delujejo tudi razmere v okolju, predvsem onesnaženost zraka in hrup, spremembe glasu pa lahko povzročajo celo nekatera zdravila, npr. zaviralci beta in angiotenzinske konvertaze (ACE), ter uporaba zdravil v obliki pršilnikov, npr. pri astmi. Hripavost je lahko dodatni simptom nekaterih bolezni, kot so motnje delovanja žleze ščitnice, sladkorna bolezen in multipla skleroza, pa tudi rak (na ščitnici, pljučih, grlu).