Takrat si lahko v Jugoslaviji kupil le deodorante domačih proizvajalcev, ki so bili izdelani po tujih licencah, prilagojeni pa okusu partijskih sekretarjev. Vsi so imeli vonj po insekticidih ali pesticidih, njihova uporaba pa ni bila pretirano razširjena. V študentskem naselju vsakodnevno prhanje ni bilo ravno v modi in sem zaradi takšne navade slišal marsikatero pikro na svoj račun. Zaradi neprijetnih posledic domačih navad sem se pogosto zapletel v spore s sostanovalcem. Iz tistih časov se spominjam tudi zobnih past z močnim vonjem po razkužilu in okusom po raznih sadežih, kar mi je povzročalo drgetanje telesa pred in po uporabi.