Nena Kopčavar Guček, dr. med.: Mila naj bi bila blago kisla, saj tako varujejo t. i. zaščitni kisli plašč kože. Še posebno pomembna je kislost mil, ki jih uporabljamo za nego sluznic. Za umivanje genitalij so priporočljiva kisla, posebej namenjena intimni negi. Mila s preveč izrazitim baktericidnim delovanjem (tista, ki uničijo vse bakterije) lahko hkrati uničijo tudi zaščitne bakterije na koži. Kje in kako pogosto naj bi se namilili? Vsakodnevno prhanje naj bi vključevalo le miljenje »kritičnih« predelov, na katerih je veliko žlez znojnic in dišavnic: pazduhe, mednožje, podplate, dlani. Temeljito miljenje celotne telesne površine pride v poštev le enkrat na teden, sicer lahko tvegamo, da koža postane izsušena, tanka in preobčutljiva. Seveda so tudi izjeme: kadar smo zelo umazani od blata, kemičnih strupov, po izpostavljenosti ionizirajočemu žarčenju ali če obstaja možnost okužbe z bakterijami ali virusi. Dodatki milu, kot so jojoba, olivno olje in različne dišave, jih naredijo še vabljivejša in prijetnejša. Hkrati pa je kateri koli od dodatkov lahko povzročitelj alergije, zato moramo biti na to možnost še posebno pozorni in jih ob pojavu sprememb takoj opustiti. Ostanek mila na koži, trdega ali tekočega, povzroča tudi izsušitev. Pomembno je, da jo temeljito splaknemo z veliko tekoče vode.