Ker otrok ni zatisnil očesa in se mi je vrtelo od neprespanosti, mi ni preostalo drugega kot to, da sem za začetek iskala tehnike umiritve in sproščenega spanja. Pri tem mi ni pomagala nobena od pridobljenih diplom ne moji nazivi ali profesionalna 'znanost'. Vse sem lahko v trenutku vrgla v koš, ker mi za mirno in radostno življenje ni dalo praktičnih napotkov. Tudi po tečajih, knjigah ali drugačnih oblikah zunanje pomoči nisem mogla posegati, ker zanje ni bilo časa. Prepuščena sem bila sebi in svojemu notranjemu glasu. Tu se mi je porodil prvi zametek ideje o petju in izražanju umetnosti srca. Mirne pesmi, katerih besedilo in melodija sta prihajala neposredno iz ljubezni srca, so postale vsakodnevni ritual in sčasoma sem spoznala, da umirjajo tako otroka kot mene. Po dveh letih dela sva prišla do tega, da je bilo mogoče spati celo noč, morda z enim prebujanjem. Številne bolezni so se umirile ali vsaj občutno zmanjšale. To je bil veličasten dosežek, ob katerem sem se naučila najpomembnejših lekcij vzgoje, ali bolje rečeno samega življenja: