zabije klin v sistem režimske simbolike; zato prijatelji še naprej pripovedujejo anekdoto in so ponosni nanjo kot na afirmacijo svoje identitete. Ta kontekst dodatno osmišlja Freudovo ugotovitev: »Svež vic deluje skoraj kot kakšen splošno zanimiv dogodek; prenaša se od enega do drugega kot najnovejša novica o zmagi.«88 Tudi v primeru, ko bi bila anekdota povsem iz trte izvita, pa se stari Dogliero že zgolj zaradi dejstva, da si jo je bil sposoben izmisliti, kaže kot človek, ki si zna zamišljati svobodo in dostojanstvo. Bržčas zato v ustnem izročilu lažje odkrivamo domislice kot vice, čeprav sta za oboje značilna aktualnost in hitro zastarevanje. Prve lahko postanejo predmet tradicije, se prenašajo z očeta na sina ali znova obujajo med prijatelji iz istega krožka prav zato, ker so povezane z vsakdanjim jezikom, kateremu v nasprotju s sočasno stereotipnostjo vračajo konkretnost. Tako je tudi v primeru anekdote, ki jo pripoveduje Giovanni Steffanino (Torino, 1906) in med obujanjem nekega pogovora z bratom poudarja njeno »resničnost«:

Beseda Osnovna oblika Oblikoslovne lastnosti osnovne oblike
zabije zabiti glavni glagol; dovršni, sedanjik, 3. oseba, ednina
klin klin samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, tožilnik, živost=ne
v v predlog; tožilnik
sistem sistem samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, tožilnik, živost=ne
režimske režimski splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, ednina, rodilnik
simbolike simbolika samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, rodilnik
zato zato priredni veznik
prijatelji prijatelj samostalnik, občno ime; moški spol, množina, imenovalnik
še še členek
naprej naprej splošni prislov; nedoločena stopnja
pripovedujejo pripovedovati glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 3. oseba, množina
anekdoto anekdota samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, tožilnik
in in priredni veznik
so biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, množina, nezanikani
ponosni ponosen splošni pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, množina, imenovalnik
nanjo name osebni zaimek; 3. oseba, ženski spol, ednina, tožilnik, navezna naslonskost
kot kot podredni veznik
na na predlog; tožilnik
afirmacijo afirmacija samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, tožilnik
svoje svoj povratni zaimek; ženski spol, množina, tožilnik
identitete identiteta samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, rodilnik
Ta ta kazalni zaimek; ženski spol, ednina, imenovalnik
kontekst kontekst samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, tožilnik, živost=ne
dodatno dodatno splošni prislov; nedoločena stopnja
osmišlja osmišljati glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 3. oseba, ednina
Freudovo Freudov svojilni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, ednina, tožilnik
ugotovitev ugotovitev samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, tožilnik
Svež svež splošni pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, ednina, tožilnik, določnost=ne
vic vic samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, imenovalnik
deluje delovati glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 3. oseba, ednina
skoraj skoraj členek
kot kot podredni veznik
kakšen kakšen vprašalni zaimek; moški spol, ednina, imenovalnik
splošno splošno splošni prislov; nedoločena stopnja
zanimiv zanimiv splošni pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, ednina, imenovalnik, določnost=ne
dogodek dogodek samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, imenovalnik
prenaša prenašati glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 3. oseba, ednina
se se povratni zaimek;, klitična naslonskost
od od predlog; rodilnik
enega en zaimkovni števnik; besedni zapis, moški spol, ednina, rodilnik
do do predlog; rodilnik
drugega drug zaimkovni števnik; besedni zapis, moški spol, ednina, rodilnik
kot kot podredni veznik
najnovejša nov splošni pridevnik; presežnik, ženski spol, ednina, imenovalnik
novica novica samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, imenovalnik
o o predlog; mestnik
zmagi zmaga samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, mestnik
88 88 glavni števnik; arabski zapis
Tudi tudi členek
v v predlog; mestnik
primeru primer samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, mestnik
ko ko podredni veznik
bi biti pomožni glagol; pogojnik
bila biti pomožni glagol; deležnik, ednina, ženski spol
anekdota anekdota samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, imenovalnik
povsem povsem splošni prislov; nedoločena stopnja
iz iz predlog; rodilnik
trte trta samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, rodilnik
izvita izvit deležniški pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, ednina, imenovalnik
pa pa priredni veznik
se se povratni zaimek;, klitična naslonskost
stari star splošni pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, množina, imenovalnik
Dogliero dogliero samostalnik, občno ime; moški spol, množina, imenovalnik
že že členek
zgolj zgolj členek
zaradi zaradi predlog; rodilnik
dejstva dejstvo samostalnik, občno ime; srednji spol, ednina, rodilnik
da da podredni veznik
si se povratni zaimek; dajalnik, klitična naslonskost
jo on osebni zaimek; 3. oseba, ženski spol, ednina, tožilnik, klitična naslonskost
je biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
bil biti pomožni glagol; deležnik, ednina, moški spol
sposoben sposoben splošni pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, ednina, imenovalnik, določnost=ne
izmisliti izmisliti glavni glagol; dovršni, nedoločnik
kaže kazati glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 3. oseba, ednina
kot kot podredni veznik
človek človek samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, imenovalnik
ki ki podredni veznik
si se povratni zaimek; dajalnik, klitična naslonskost
zna znati glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 3. oseba, ednina
zamišljati zamišljati glavni glagol; nedovršni, nedoločnik
svobodo svoboda samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, tožilnik
in in priredni veznik
dostojanstvo dostojanstvo samostalnik, občno ime; srednji spol, ednina, tožilnik
Bržčas bržčas členek
zato zato priredni veznik
v v predlog; mestnik
ustnem usten splošni pridevnik; nedoločena stopnja, srednji spol, ednina, mestnik
izročilu izročilo samostalnik, občno ime; srednji spol, ednina, mestnik
lažje lahko splošni prislov; primernik
odkrivamo odkrivati glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 1. oseba, množina
domislice domislica samostalnik, občno ime; ženski spol, množina, tožilnik
kot kot podredni veznik
vice vice samostalnik, občno ime; ženski spol, množina, tožilnik
čeprav čeprav podredni veznik
sta biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, dvojina, nezanikani
za za predlog; tožilnik
oboje oboj celostni zaimek; srednji spol, ednina, tožilnik
značilna značilen splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, ednina, imenovalnik
aktualnost aktualnost samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, imenovalnik
in in priredni veznik
hitro hiter splošni pridevnik; nedoločena stopnja, srednji spol, ednina, tožilnik
zastarevanje zastarevanje samostalnik, občno ime; srednji spol, ednina, tožilnik
Prve prvi vrstilni števnik; besedni zapis, moški spol, množina, tožilnik
lahko lahko splošni prislov; nedoločena stopnja
postanejo postati glavni glagol; dovršni, sedanjik, 3. oseba, množina
predmet predmet samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, tožilnik, živost=ne
tradicije tradicija samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, rodilnik
se se povratni zaimek;, klitična naslonskost
prenašajo prenašati glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 3. oseba, množina
z z predlog; rodilnik
očeta oče samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, rodilnik
na na predlog; tožilnik
sina sin samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, tožilnik, živost=da
ali ali priredni veznik
znova znova splošni prislov; nedoločena stopnja
obujajo obujati glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 3. oseba, množina
med med predlog; orodnik
prijatelji prijatelj samostalnik, občno ime; moški spol, množina, orodnik
iz iz predlog; rodilnik
istega isti nedoločni zaimek; moški spol, ednina, rodilnik
krožka krožek samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, rodilnik
prav prav členek
zato zato splošni prislov; nedoločena stopnja
ker ker podredni veznik
so biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, množina, nezanikani
povezane povezan deležniški pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, množina, imenovalnik
z z predlog; orodnik
vsakdanjim vsakdanji splošni pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, ednina, orodnik
jezikom jezik samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, orodnik
kateremu kateri vprašalni zaimek; moški spol, ednina, dajalnik
v v predlog; mestnik
nasprotju nasprotje samostalnik, občno ime; srednji spol, ednina, mestnik
s z predlog; orodnik
sočasno sočasen splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, ednina, orodnik
stereotipnostjo stereotipnost samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, orodnik
vračajo vračati glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 3. oseba, množina
konkretnost konkretnost samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, tožilnik
Tako tako splošni prislov; nedoločena stopnja
je biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
tudi tudi členek
v v predlog; mestnik
primeru primer samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, mestnik
anekdote anekdota samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, rodilnik
ki ki podredni veznik
jo on osebni zaimek; 3. oseba, ženski spol, ednina, tožilnik, klitična naslonskost
pripoveduje pripovedovati glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 3. oseba, ednina
Giovanni Giovanni samostalnik, lastno ime; moški spol, ednina, imenovalnik
Steffanino Steffanino samostalnik, lastno ime; moški spol, ednina, imenovalnik
Torino Torino samostalnik, lastno ime; moški spol, ednina, imenovalnik
1906 1906 glavni števnik; arabski zapis
in in priredni veznik
med med predlog; orodnik
obujanjem obujanje samostalnik, občno ime; srednji spol, ednina, orodnik
nekega nek nedoločni zaimek; moški spol, ednina, rodilnik
pogovora pogovor samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, rodilnik
z z predlog; orodnik
bratom brat samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, orodnik
poudarja poudarjati glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 3. oseba, ednina
njeno njen svojilni zaimek; 3. oseba, ženski spol, ednina, tožilnik, ednina, ženski spol svojine
resničnost resničnost samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, tožilnik
zapri
vir: drugo
leto nastanka: 2008
vrsta besedila: Stvarna besedila
naslov: Ustna zgodovina, spol in utopija : izbrani spisi
avtor: Luisa Passerini