Pa imamo spet nekaj zabavnega, iskrivega in razvedrilnega domačega branja, in še z očarljivo naslovnico za povrhu. Na visokih petah je obsežen roman na skoraj sedemsto straneh (v dveh delih, prvi nosi naslov V vsakem raju je kača, drugi pa Na koncu vedno pride natakar in prinese račun). V poplavi tujejezičnega sprostilnega čtiva zelo blagodejno brati nekaj, kar se dogaja na naših tleh in v naših mentalitetno-kulturnih in socialnih razmerah. Avtorica Andreja Pšeničny, psihologinja po poklicu, ki se zadnje čase ukvarja s problemom izgorelosti, je v svojem literarnem prvencu s pomočjo soavtorja, ki se skriva pod psevdonimom Tomaž Sova, prikazala živahno življenje v hotelu za seniorje oziroma, če rečemo v bolj vsakdanjem jeziku, v domu za ostarele višjega cenovnega ranga. Po mojem je to zelo spodbudna knjiga za vse, ki s strahom zrejo v prihodnost svoje starosti, še bolj pa za tiste, ki imajo radi kvalitetno lahkotno čtivo, ker tako kot moja mama menijo, da je življenje že samo pretežko, da bi brali še težke knjige.