Zadnja takšna pozeba je prizadela sadjarstvo na območju Ormoža pred 23 leti in takrat so družbeni sadjarji na svojih štirih posestvih natrgali namesto od štiri do pet tisoč ton pičlih 28 ton jabolk, se je spomnila predstavnica podjetja Jeruzalem Ormož in tako najbolj nazorno predstavila, kaj lahko letos pričakujejo slovenski sadjarji. Podobne so bile tudi napovedi predstavnikov drugih pridelovalcev. Vse regije v državi je namreč ob veliki noči zajel val hladnega zraka in temperature so se ponekod spustile tudi do sedem stopinj pod ničlo, kar je bilo za prezgodaj cvetoča drevesa, pa tudi jagodičevje usodno. Tako so pri jablanah opazili največji delež pozeblih cvetov pri sorti idared, ki cveti najprej, le malo manj so jo skupile jablane jonagolda in drugih sort, povsem zmrznili so cvetovi zgodnjih orehov, ne pa poznih, ki še sploh ne cvetijo, prizadete so hruške, vse koščičasto sadje, nizke temperature pa so obrale tudi najlepše vrtne jagode, ki so v zadnjem času prav tako pomemben sadjarski pridelek v Sloveniji. Ocena števila poškodovanih cvetov se po regijah razlikuje, in sicer v razponu od 20 do 100 odstotkov, vendar je izredno težko napovedati, kaj bo to pomenilo za končni pridelek, je opozoril vodja oddelka za kmetijsko svetovanje na mariborskem kmetijskem zavodu Konrad Beber, saj je znano, da za količinsko dober pridelek zadostuje do 15 odstotkov cvetov, kar pa ne velja za kakovost pridelka. Pred nekaj leti je namreč veliko manjša zmrzal kakovostno močno prizadela ves pridelek jabolk.