Ko se je Dušanka Zabukovec, danes vodja Programske službe za prevajanje in lektoriranje RTV Slovenija, v 70. letih zaposlila na nacionalni televiziji, je bilo tam redno nastavljenih približno deset prevajalcev, danes pa je zaposlen samo eden, vendar je na seznamu honorarnih sodelavcev kar sto imen (od tega polovica prevaja le občasno). V zadnjih letih je občutno narasel delež prevedenega programa, delo prevajalcev, ki so med podnaslavljanjem včasih sedeli v enem prostoru, tehnik, ki je vrtel bobne, pa v sosednjem, se je zaradi nove tehnologije bistveno spremenilo. »Če bi to, kar danes počnemo po elektronski poti, delali s staro tehniko, bi vsi pregoreli,« pravi Dušanka Zabukovec. Tako kot se med televizijskimi programi riše ločnica med dnevnoinformativnim in preostalimi, obstaja tudi razlika med podnaslavljanjem prispevkov za TV-dnevnik ali za dokumentarce, TV-drame, nanizanke ipd. Prevajalci za dnevnoinformativni program, kjer so prispevki največkrat brez predloge in se prevaja po zvočnem zapisu, morajo biti - naj se to sliši še tako nečloveško - mlajši in trpežnejši, saj je živčnost prehuda, pravi Dušanka Zabukovec. Nekatere oddaje se prevajajo vnaprej, dnevni program pa je razdeljen na dopoldansko in popoldansko izmeno, v okviru katere so oblikovane stalne prevajalske skupine za angleščino, saj je večina prispevkov v tem jeziku. Na seznamu prevajalcev so tudi tisti, ki obvladajo manj običajnejše jezike, denimo, arabščino, albanščino, turščino, kitajščino, japonščino, prav bi prišel še kdo za indijske jezike.