Za vojno zgodovino ni nepriznavanje evolucije nič manj pogubno kot za druge veje, mogoče celo še bolj. V časih, ko so še verjeli v Adama in Evo, je bilo razumljivo govoriti in pisati o izumrtju posameznih vrst pračloveka. Dandanes je to anahronizem, toda kljub temu vedno znova beremo, kako je ta in ta vrsta pračloveka izumrla takrat in takrat, spet druga pa kak milijon let ali kolikor že prej ali kasneje. Tako pišejo zgodovinarji, ki bi samo začudeno in zgroženo pogledali, če bi jih kdo povprašal, le kaj imajo proti nauku o razvoju. Zato, ker se jim na podlagi zemeljskih najdb neka oblika prastarih lobanj pač konča, je zanje konec tovrstnega pračloveka -- »izumrl« je. Preprosto ne dojamejo, da gre pri vseh praljudeh za eno samo človeško vrsto, ki se je v razvoju samo spreminjala in ne morda končevala, potem pa se spet vzela nekje drugje in spet končala.