Cuenca je zadnje mesto v Andih, kjer prespimo, nato se selimo na toplo obalo in preko morja na Galapagos. Prijetno, lepo mesto enonadstropnih kolonialnih hiš, umetelnih kovinskih ali lesenih balkonov, tlakovanih uličic in ekvadorske posebnosti številka ena – panamskih klobukov. Perverzno dragih belih klobukov s črnim trakom. Ime panamski klobuki so dobili, ker so jih delavci, ki so v devetnajstem stoletju gradili panamski prekop zaradi svoje zračnosti in varovanja pred tropskim soncem, množično nosili. Toda klobuki, ki se prodajajo po svetu, so izdelani izključno v Ekvadorju. Tisti najboljši, po 500 in več dolarjev, so izdelani v Cuenci. Viri omenjajo, da so pokrivala iz palminih vlaken poznali že v predkolumbovski dobi. Izdelavo teh čudes, ki te obvarujejo sonca, vetra ali dežja in ga po uporabi zvijete in stlačite v žep, se usedete nanj, si ogledamo in preizkusimo v vodilni tovarni Homero Ortega. Vsi klobuki, ki kaj veljajo, so pleteni ročno, niti ena zanka na dragih klobukih ni narejena strojno. Pletenje je filigransko, niti so iz vrste palme, ki raste na območju Montecristi, ob obali Tihega oceana. V imenitnem razstavnem salonu stanejo ženski in moški izdelki iz bolj grobega pletenja od 60 do 100 dolarjev, oni drugi, filigransko pleteni, stanejo od 500 do 700 dolarjev, kar pomeni v pariškem butiku 1500 in več evrov.