V želji za dosego tega cilja je Venter pred dvema letoma ustanovil novo družbo Celera Genomics, ki se je lotila določanja celotnega genoma človeka, temu bodo sledili še genomi drugih kompleksnih organizmov, v prvi vrsti miši. Podjetje je ustanovil v sodelovanju s proizvajalcem najzmogljivejših naprav za določanje zaporedja DNA - korporacijo PE, ki mu je zagotovila 270 najsodobnejših sekvenatorjev, ki delujejo noč in dan. Zmogljivost določanja nukleotidnih zaporedij te firme je večja kot zmogljivost vseh ostalih na svetu skupaj, saj "zverine", ki jih krmijo roboti, vsak dan izbruhajo več kot 60 milijonov znakov. To strahotno količino informacije je treba obdelati in urediti. Današnji algoritmi omogočajo približno 80 % zanesljivost pri določanju področij, ki vsebujejo zapis za gene, še precej slabša pa je zanesljivost metod za določanje drugih vzorcev, kot npr. zaporedij, ki uravnavajo izražanje genov ipd., tako da so pred bioinformatiko še veliki izzivi. Po mnenju Venterja bo v prihodnosti najpomembnejše orodje biologa računalnik. V Celeri je kar tretjina zaposlenih bioinformatikov. Osnova pristopa, s katerim določajo genom, je namreč naključno razbitje DNA na majhne koščke in določanje zaporedja približno šeststotih nukleotidov na obeh straneh teh koščkov. Sestava celotnega genoma iz velikega števila koščkov je zahteven računalniški problem. V Celeri imajo drugi najzmogljivejši računalnik na svetu (z najmočnejšim ameriško ministrstvo za obrambo izvaja simulacije atomskih eksplozij) in samo račun za elektriko znaša milijon dolarjev letno.