Pred nekaj leti je Elaine Fuchs s sodelavci z univerze v Chicagu odkrila, da celice zarodka, ki jim je namenjeno, da postanejo mešički, izločajo posebno vrsto proteina, imenovanega lef-1. Ugotovila je tudi, da ima ta protein nekakšnega proteinskega sodelavca. To je betakatenin, ki pospešuje razvoj mešičkov, če je nakopičen v odrasli celici. Zaradi tega odkritja so raziskovalci prišli na misel, da bi morda stalna obilna zaloga proteina betakatenina lahko pripomogla k rasti novih mešičkov v koži odraslih ljudi. Da bi preizkusili resničnost te domneve, so ustvarili genetsko mutirane miši, sposobne proizvajanja okrnjene različice betakatenina, ki se v celicah zadržuje dlje kot pri običajnih vrstah miši. Pri mutirani vrsti miši se je oblikovanje novih dlačnih mešičkov nadaljevalo tudi po skotitvi v obdobje zrelosti, ko je tem mišim zrasla izredno gosta dlaka. Pri nekaterih so se pojavile celo benigne vrste tumorjev, ki jih je povzročila nenadzorovana celična rast. V zarodku le ena stran celice izloča protein, ki uravnava rast novih dlak. V novih mešičkih mutirane vrste miši to ni bilo tako, kar je povzročilo rast dlak v vseh smereh.