Prvi znaki jeseni se najprej pokažejo na socvetjih nekaterih sort metličastih hortenzij (Hydrangea paniculata). Njihovi sterilni cvetni listi se namreč iz mladega zelenila, ki se pozneje spremeni v belo, že poleti začno barvati rožnato, kar daje celotnemu socvetju nenavaden videz. Od vseh hortenzij so metličaste še najbolj podobne naši predstavi o grmu, saj so pokončne in razvejene rasti. So listopadne, prezimno trdne rastline, ki v nasprotju z drugimi hortenzijami cvetijo na novem lesu, torej na poganjkih istega leta. Zato jih ne obrezujemo tako kakor druge vrste hortenzij, temveč jih lahko brez skrbi porežemo šele spomladi. Zaradi takšnega obrezovanja jih lahko sadimo tudi na manjše vrtove, saj se sicer krepko razrastejo, celo (če imajo ustrezne razmere za rast) do tri metre v širino in višino. Bolj ko bomo rastlino obrezovali, večja socvetja bo razvila.

Beseda Osnovna oblika Oblikoslovne lastnosti osnovne oblike
Prvi prvi vrstilni števnik; besedni zapis, moški spol, množina, imenovalnik
znaki znak samostalnik, občno ime; moški spol, množina, imenovalnik
jeseni jesen samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, rodilnik
se se povratni zaimek;, klitična naslonskost
najprej najprej splošni prislov; presežnik
pokažejo pokazati glavni glagol; dovršni, sedanjik, 3. oseba, množina
na na predlog; mestnik
socvetjih socvetje samostalnik, občno ime; srednji spol, množina, mestnik
nekaterih nekateri nedoločni zaimek; ženski spol, množina, rodilnik
sort sorta samostalnik, občno ime; ženski spol, množina, rodilnik
metličastih metličast splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, množina, rodilnik
hortenzij hortenzija samostalnik, občno ime; ženski spol, množina, rodilnik
Hydrangea hydrangea samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, imenovalnik
paniculata paniculat samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, rodilnik
Njihovi njihov svojilni zaimek; 3. oseba, moški spol, množina, imenovalnik, množina svojine
sterilni sterilen splošni pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, množina, imenovalnik
cvetni cveten splošni pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, množina, imenovalnik
listi list samostalnik, občno ime; moški spol, množina, imenovalnik
se se povratni zaimek;, klitična naslonskost
namreč namreč priredni veznik
iz iz predlog; rodilnik
mladega mlad splošni pridevnik; nedoločena stopnja, srednji spol, ednina, rodilnik
zelenila zelenilo samostalnik, občno ime; srednji spol, ednina, rodilnik
ki ki podredni veznik
se se povratni zaimek;, klitična naslonskost
pozneje pozno splošni prislov; primernik
spremeni spremeniti glavni glagol; dovršni, sedanjik, 3. oseba, ednina
v v predlog; tožilnik
belo bela samostalnik, lastno ime; ženski spol, ednina, tožilnik
že že členek
poleti poleti splošni prislov; nedoločena stopnja
začno začeti glavni glagol; dovršni, sedanjik, 3. oseba, množina
barvati barvati glavni glagol; nedovršni, nedoločnik
rožnato rožnato splošni prislov; nedoločena stopnja
kar kar oziralni zaimek; srednji spol, ednina, imenovalnik
daje dajati glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 3. oseba, ednina
celotnemu celoten splošni pridevnik; nedoločena stopnja, srednji spol, ednina, dajalnik
socvetju socvetje samostalnik, občno ime; srednji spol, ednina, dajalnik
nenavaden nenavaden splošni pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, ednina, imenovalnik, določnost=ne
videz videz samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, tožilnik, živost=ne
Od od predlog; rodilnik
vseh ves celostni zaimek; moški spol, množina, rodilnik
hortenzij hortenzija samostalnik, občno ime; ženski spol, množina, rodilnik
so biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, množina, nezanikani
metličaste metličast splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, množina, imenovalnik
še še členek
najbolj najbolj splošni prislov; presežnik
podobne podoben splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, množina, imenovalnik
naši naš svojilni zaimek; 1. oseba, ženski spol, ednina, mestnik, množina svojine
predstavi predstava samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, dajalnik
o o predlog; mestnik
grmu grm samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, mestnik
saj saj priredni veznik
so biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, množina, nezanikani
pokončne pokončen splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, množina, imenovalnik
in in priredni veznik
razvejene razvejen deležniški pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, množina, imenovalnik
rasti rast samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, rodilnik
So biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, množina, nezanikani
listopadne listopaden splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, množina, imenovalnik
prezimno prezimen splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, ednina, tožilnik
trdne trden splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, ednina, rodilnik
rastline rastlina samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, rodilnik
ki ki podredni veznik
v v predlog; mestnik
nasprotju nasprotje samostalnik, občno ime; srednji spol, ednina, mestnik
z z predlog; orodnik
drugimi drug zaimkovni števnik; besedni zapis, ženski spol, množina, orodnik
hortenzijami hortenzija samostalnik, občno ime; ženski spol, množina, orodnik
cvetijo cveteti glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 3. oseba, množina
na na predlog; mestnik
novem nov splošni pridevnik; nedoločena stopnja, srednji spol, ednina, mestnik
lesu les samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, mestnik
torej torej priredni veznik
na na predlog; mestnik
poganjkih poganjek samostalnik, občno ime; moški spol, množina, mestnik
istega isti nedoločni zaimek; srednji spol, ednina, rodilnik
leta leto samostalnik, občno ime; srednji spol, ednina, rodilnik
Zato zato priredni veznik
jih on osebni zaimek; 3. oseba, moški spol, množina, rodilnik, klitična naslonskost
ne ne členek
obrezujemo obrezovati glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 1. oseba, množina
tako tako splošni prislov; nedoločena stopnja
kakor kakor podredni veznik
druge drug zaimkovni števnik; besedni zapis, ženski spol, ednina, rodilnik
vrste vrsta samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, rodilnik
hortenzij hortenzija samostalnik, občno ime; ženski spol, množina, rodilnik
temveč temveč priredni veznik
jih on osebni zaimek; 3. oseba, moški spol, množina, tožilnik, klitična naslonskost
lahko lahko splošni prislov; nedoločena stopnja
brez brez predlog; rodilnik
skrbi skrb samostalnik, občno ime; ženski spol, množina, rodilnik
porežemo porezati glavni glagol; dovršni, sedanjik, 1. oseba, množina
šele šele členek
spomladi spomladi splošni prislov; nedoločena stopnja
Zaradi zaradi predlog; rodilnik
takšnega takšen kazalni zaimek; srednji spol, ednina, rodilnik
obrezovanja obrezovanje samostalnik, občno ime; srednji spol, ednina, rodilnik
jih on osebni zaimek; 3. oseba, ženski spol, množina, tožilnik, klitična naslonskost
lahko lahko splošni prislov; nedoločena stopnja
sadimo saditi glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 1. oseba, množina
tudi tudi členek
na na predlog; tožilnik
manjše majhen splošni pridevnik; primernik, moški spol, množina, tožilnik
vrtove vrt samostalnik, občno ime; moški spol, množina, tožilnik
saj saj priredni veznik
se se povratni zaimek;, klitična naslonskost
sicer sicer členek
krepko krepko splošni prislov; nedoločena stopnja
razrastejo razrasti glavni glagol; dovršni, sedanjik, 3. oseba, množina
celo celo členek
če če podredni veznik
imajo imeti glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 3. oseba, množina, nezanikani
ustrezne ustrezen splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, množina, tožilnik
razmere razmera samostalnik, občno ime; ženski spol, množina, tožilnik
za za predlog; tožilnik
rast rast samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, tožilnik
do do predlog; rodilnik
tri trije glavni števnik; besedni zapis, moški spol, množina, tožilnik
metre meter samostalnik, občno ime; moški spol, množina, tožilnik
v v predlog; tožilnik
širino širina samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, tožilnik
in in priredni veznik
višino višina samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, tožilnik
Bolj bolj splošni prislov; primernik
ko ko podredni veznik
bomo biti pomožni glagol; prihodnjik, 1. oseba, množina, nezanikani
rastlino rastlina samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, tožilnik
obrezovali obrezovati glavni glagol; nedovršni, deležnik, množina, moški spol
večja velik splošni pridevnik; primernik, ženski spol, ednina, imenovalnik
socvetja socvetje samostalnik, občno ime; srednji spol, ednina, rodilnik
bo biti pomožni glagol; prihodnjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
razvila razviti glavni glagol; dovršni, deležnik, ednina, ženski spol
zapri
vir: Delo Revije
leto nastanka: 2009
vrsta besedila: Revije
naslov: Rože & vrt : revija za ljubitelje vrta in sobnih rastlin
avtor: neznani novinar