lja za eno najbolj zdravih živil, ker vsebuje veliko vlaknin in je koncentriran vir hranil, kot sta železo in kalij, vsebuje tudi veliko sladkorja in je zelo kalorično. Najpogostejše suho sadje so rozine iz različnih vrst grozdja. Suhe fige so posebej koristne, če nas muči zapeka, saj vsebujejo veliko vlaknin. Če pa potrebujemo energijo, so rozine in suhe marelice odličen prigrizek in hiter vir energije. Posušeno sadje lahko uporabljamo tudi kot sladilo. Sadje vsebuje veliko fitohranil, ki prispevajo k splošnemu zdravju, sicer pa dajejo sadju tudi značilno barvo, okus in naravno zaščito pred boleznimi. So nekakšen »imunski sistem« rastlin. V našem organizmu pa kot močni oksidanti preprečujejo poškodbe, ki jih povzročajo prosti radikali. Tako varujejo naše telo pred celo vrsto različnih obolenj, vključno z boleznimi srca in rakom. Poznamo pet glavnih skupin fitohranil. To so: fitosteroli, glutation, karotenoidi, flavonoidi in terpenoidi. Med flavonoidi so izredno pomembni bioflavonoidi, ki jih najdemo v limonah, grenivkah oziroma v belem sloju pri agrumih, belem in rdečem grozdju, slivah, marelicah, češnjah in robidnicah. Flavonoidi iz rdečega grozdja so pri zaviranju oksidacije človeškega holesterola LDL več kot tisočkrat učinkovitejši od vitamina E. Rdeče grozdje vsebuje tudi veliko kvercetina, protirakave snovi, za katero so v laboratorijih kalifornijske univerze dokazali, da uničuje zasnove malignih celic, preden se iz njih razvijejo tumorji. Tudi karotenoide v sadju (rastlinska barvila, topna v maščobah) cenimo predvsem kot antioksidante in zaviralce razvoja rakastih celic. Obstaja pet glavnih karotenoidnih sestavin: alfa- in betakaroten, lutein, zeaksantin, kriptoksantin in likopen. Za betakaroten, rastlinsko izhodno obliko vitamina A, ki je najpogosteje zastopan v sadju, že dolgo časa obstajajo dokazi, da pomaga pri preprečevanju številnih vrst raka. Betakaroten daje barvo rumeno-oranžnim sadežem z živo rumenim mesom, kot so marelice, mango in kantalupska dinja. Dinja, ki vsebuje veliko betakarotena in vitamina C ter daje malo kalorij in veliko vlaknin, pomaga zniževati prevelike količine natrija. Papaja ima enake lastnosti kot dinja. Drugi karotenski pigmenti so v rdečih sadežih in skupaj z betakarotenom varujejo pred prostimi radikali in morebiti tudi pred rakom. Zeaksantin vsebujejo mango, nektarine, pomaranče, mandarine, papaja in breskve. Ta pomaga varovati naše telo pred različnimi oblikami raka, ker veže proste radikale in zavira rast tumorskih celic. Kriptoksantin je prisoten v mangu, nektarinah, pomarančah, mandarinah, breskvah in papaji. Ta, menijo, varuje ženske pred rakom na materničnem vratu. Likopen pa vsebujeta rožnata/rdeča grenivka in lubenica. Likopen se v telesu tudi presnovi v vitamin A in je veliko učinkovitejši antioksidant kot betakaroten. Zavira rast številnih vrst rakavih celic in nas varuje pred povzročitelji raka v cigaretnem dimu in pred ultravijoličnimi žarki v sončni svetlobi.