Strma in vijugasta cesta, ki pelje na Dantejev razgled je kar huda preizkušnja za avto, toda napor je dobro poplačan, kajti vroč poletni popoldan na visoki vzpetini je prav znosen. Poleg tega je pogled na Dolino smrti fascinanten. Tako kot je svoj čas Dante Alighieri opazoval pekel in pomislil »Opustite vsak up, o vi, ki vstopate!«, tako obiskovalec najbolj neprijazne ameriške doline osupne nad groteskno puščobo, ki je bila nekoč jezero, obkroženo z bujnimi gozdovi, danes pa je videti zgolj kot umazana, bledo rumena mlaka, polna gnusnih odplak. Rumeno sive soli, ki so že davno tega izpodrinile zemljo, v kombinaciji z vročinskimi meglicami kažejo neprijazen obraz. Kljub temu biologi opozarjajo, da je v dolini veliko živalskih in rastlinskih vrst, ki so se prilagodile težkim razmeram in dokazujejo, da je tudi Death Valley življenju prijazen kotiček planeta, ki nosi preveč pesimistično ime.