V čas druge svetovne vojne, ko se ambiciozni nemški etnolog Richard še ves pod vplivom rasističnih teorij skupaj z Židom (kakšno naključje!) Leom Himmelfarbom odpravi v južnoameriški pragozd, po sledeh brazilskih Indijancev. In če je Richard vzvišen kvaziznanstvenik, neuspel dosežek nemške akademske dresure, malomeščan, ki se je napihnil v meščana, etnolog, ki se niti malo ne zanima za ljudi, pa je Leo njegovo pravo nasprotje: radoveden poliglot, iznajdljiv, strpen, prilagodljiv, žejen novih spoznanj, z dobršno mero ustvarjalne pisateljske žilice, ki mu pomaga pri zapisovanju njunega dveletnega popotovanja. Richard se zaveda, da bi brez njega že zdavnaj umrl, počuti se kot orodje v njegovih rokah. In ga zato zasovraži, njega, pragozd in Indijance. Bolnega, tako rekoč v objemu smrti, ga pusti v indijanski vasici v osrčju pragozda. Vrne se v civilizacijo, pod svojim imenom objavi njegove zapiske - in zaslovi. Postane ugleden profesor, znanstvenik in pisatelj, član neskončnega števila odborov, nespregledljiv v enciklopedijah, znan kot "prijatelj Indijancev in oster kritik civilizacije". Nikoli več se ne vrne v Brazilijo, vse življenje črpa iz enega in edinega, ničkolikokrat predelanega, drobno popisanega zvežčiča, ki postane temelj in edini vir njegove eksistence. Ko knjiga po dolgih letih izide v hebrejskem prevodu, jo odkrije tudi Leo Himmelfarb, ki se je bil tedaj srečno rešil iz krempljev smrti. "Preden umreš, mi moraš vrniti moje ime. Izpljuni ga, izbljuvaj ga, toda vrni mi ga!" zahteva od Richarda. In Richard se odloči. Proda hišo in vse svoje imetje ter sklene, da bo svetu odkril svojo pravo zgodbo.