No, vrnimo se k tradiciji. Ta je namreč čudna stvar. Nemcem je, denimo, zelo všeč, da so Japoncem vzeli večino prvih mest na Adacovi lestvici, ker pa gre bolj za prestižni dvoboj dveh (tradicionalno) zanesljivih tekmecev, je bolj zanimivo nekaj drugega. Dragi moji in drage moje: med najbolj zanesljivimi modeli je vse več italijanskih in francoskih. Še več! Navzdol jih večinoma potiskajo enako imenovani avtomobili prejšnje generacije. Zdaj bo šele zanimivo poslušati pogovore ob šanku in pri frizerju: kako dolgo bo trajalo, da se izkorenini mnenje o avtomobilsko ležernem romanskem svetu? Kako močna je, torej, miselna tradicija, ki se prenaša iz roda v rod? Je tu sploh še treba kaj dodati?

Beseda Osnovna oblika Oblikoslovne lastnosti osnovne oblike
No no členek
vrnimo vrniti glavni glagol; dovršni, velelnik, 1. oseba, množina
se se povratni zaimek;, klitična naslonskost
k k predlog; dajalnik
tradiciji tradicija samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, dajalnik
Ta ta kazalni zaimek; ženski spol, ednina, imenovalnik
je biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
namreč namreč priredni veznik
čudna čuden splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, ednina, imenovalnik
stvar stvar samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, imenovalnik
Nemcem Nemec samostalnik, lastno ime; moški spol, množina, dajalnik
je biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
denimo deti glavni glagol; dovršni, velelnik, 1. oseba, množina
zelo zelo splošni prislov; nedoločena stopnja
všeč všeč splošni prislov; nedoločena stopnja
da da podredni veznik
so biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, množina, nezanikani
Japoncem Japonec samostalnik, lastno ime; moški spol, množina, dajalnik
vzeli vzeti glavni glagol; dovršni, deležnik, množina, moški spol
večino večina samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, tožilnik
prvih prvi vrstilni števnik; besedni zapis, srednji spol, množina, rodilnik
mest mesto samostalnik, občno ime; srednji spol, množina, rodilnik
na na predlog; mestnik
Adacovi Adacov svojilni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, ednina, mestnik
lestvici lestvica samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, mestnik
ker ker podredni veznik
pa pa priredni veznik
gre iti glavni glagol; dvovidski, sedanjik, 3. oseba, ednina
bolj bolj splošni prislov; primernik
za za predlog; tožilnik
prestižni prestižen splošni pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, ednina, tožilnik, določnost=da
dvoboj dvoboj samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, tožilnik, živost=ne
dveh dva glavni števnik; besedni zapis, moški spol, dvojina, rodilnik
tradicionalno tradicionalno splošni prislov; nedoločena stopnja
zanesljivih zanesljiv splošni pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, množina, rodilnik
tekmecev tekmec samostalnik, občno ime; moški spol, množina, rodilnik
je biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
bolj bolj splošni prislov; primernik
zanimivo zanimivo splošni prislov; nedoločena stopnja
nekaj nekaj nedoločni zaimek; srednji spol, ednina, imenovalnik
drugega drug zaimkovni števnik; besedni zapis, srednji spol, ednina, rodilnik
Dragi drag splošni pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, ednina, imenovalnik, določnost=da
moji moj svojilni zaimek; 1. oseba, moški spol, množina, imenovalnik, ednina
in in priredni veznik
drage drag splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, ednina, rodilnik
moje moj svojilni zaimek; 1. oseba, srednji spol, ednina, imenovalnik, ednina
med med predlog; orodnik
najbolj najbolj splošni prislov; presežnik
zanesljivimi zanesljiv splošni pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, množina, orodnik
modeli model samostalnik, občno ime; moški spol, množina, orodnik
je biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
vse vse splošni prislov; nedoločena stopnja
več več splošni prislov; primernik
italijanskih italijanski splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, množina, rodilnik
in in priredni veznik
francoskih francoski splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, množina, rodilnik
Še še členek
več več splošni prislov; primernik
Navzdol navzdol splošni prislov; nedoločena stopnja
jih on osebni zaimek; 3. oseba, moški spol, množina, tožilnik, klitična naslonskost
večinoma večinoma splošni prislov; nedoločena stopnja
potiskajo potiskati glavni glagol; dvovidski, sedanjik, 3. oseba, množina
enako enako splošni prislov; nedoločena stopnja
imenovani imenovan deležniški pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, množina, imenovalnik
avtomobili avtomobil samostalnik, občno ime; moški spol, množina, imenovalnik
prejšnje prejšnji splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, ednina, rodilnik
generacije generacija samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, rodilnik
Zdaj zdaj splošni prislov; nedoločena stopnja
bo biti pomožni glagol; prihodnjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
šele šele členek
zanimivo zanimivo splošni prislov; nedoločena stopnja
poslušati poslušati glavni glagol; nedovršni, nedoločnik
pogovore pogovor samostalnik, občno ime; moški spol, množina, tožilnik
ob ob predlog; mestnik
šanku šank samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, mestnik
in in priredni veznik
pri pri predlog; mestnik
frizerju frizer samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, mestnik
kako kako splošni prislov; nedoločena stopnja
dolgo dolgo splošni prislov; nedoločena stopnja
bo biti pomožni glagol; prihodnjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
trajalo trajati glavni glagol; nedovršni, deležnik, ednina, srednji spol
da da podredni veznik
se se povratni zaimek;, klitična naslonskost
izkorenini izkoreniniti glavni glagol; dovršni, sedanjik, 3. oseba, ednina
mnenje mnenje samostalnik, občno ime; srednji spol, ednina, tožilnik
o o predlog; mestnik
avtomobilsko avtomobilski splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, ednina, tožilnik
ležernem ležeren splošni pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, ednina, mestnik
romanskem romanski splošni pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, ednina, mestnik
svetu svet samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, mestnik
Kako kako splošni prislov; nedoločena stopnja
močna močen splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, ednina, imenovalnik
je biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
torej torej splošni prislov; nedoločena stopnja
miselna miseln splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, ednina, imenovalnik
tradicija tradicija samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, imenovalnik
ki ki podredni veznik
se se povratni zaimek;, klitična naslonskost
prenaša prenašati glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 3. oseba, ednina
iz iz predlog; rodilnik
roda rod samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, rodilnik
v v predlog; tožilnik
rod rod samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, tožilnik, živost=ne
Je biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
tu tu splošni prislov; nedoločena stopnja
sploh sploh členek
še še členek
treba treba splošni prislov; nedoločena stopnja
kaj kaj vprašalni zaimek; srednji spol, ednina, tožilnik
dodati dodati glavni glagol; dovršni, nedoločnik
zapri
vir: Delo
leto nastanka: 2008
vrsta besedila: Časopisi
naslov: Delo
avtor: neznani novinar