svojih odrskih prikazih interpretirati. Kot je zapisal Bogataj, folklorne skupine v današnjem času zaradi prisotnosti stroke, ki usmerja aktivnosti vodij folklornih skupin, predstavljajo nekakšen »živ muzej«95 ali »gledališče zgodovine«, saj na odrskih deskah interpretirajo prvine dediščine, »torej plešejo plese in prikazujejo dele načina življenja, povezanega s plesi, pesmijo, glasbo« (1992: 38), oziroma so »vrhunsko specializirani 'živi muzeji' tega segmenta kulturne dediščine« (dediščine plesne kulture; opomba avtorja) (Bogataj 1992: 364). Pri folklornih skupinah gre za interpretacijo dediščine, ki ustreza strokovnim merilom, saj »[p]lesno dediščino kot dela zgodovinskega spomina danes na vrhunsko strokovni način predstavljajo 'igralci' – člani folklornih skupin, ki nam s svojimi nastopi prikažejo del zgodovine« (Bogataj 1992: 364).96 Če pogledamo razmere v drugih evropskih državah, vidimo, da nekatere poudarjajo vlogo plesa, saj je ta že sama sestavina naziva (v angleško govorečem prostoru »folkdance group«, v nemško govorečem »Folkstanzgruppe«, podobno kot pri nas označujejo skupine s širšim izrazom v Italiji, kjer jih imenujejo »gruppo folcloristico«, na Slovaškem »folklórny súbor«, na Češkem »folklorni soubor«, na Hrvaškem »folklorna grupa«, na Portugalskem »ranchos folkloricos«, toda tudi »Folkloregruppe« v nemško govorečem prostoru). Kot je ugotavljala Rebeka Kranjec (Kranjec 2001) so bile tudi na Slovenskem sprva »plesno folklorne skupine«, pozneje pa se je beseda »plesno« izgubila in se pojavila ponovno leta 2001, ko je bilo ustanovljeno Društvo za kulturno vzgojo Krog v Mariboru in v okviru njega Otroška plesna folklorna skupina Krog, pri kateri je tudi v programu poudarjeno poustvarjanje plesnega izročila. Izraz folklorna skupina je morda lahko problematičen, glede na to, kaj pomeni folklora in ob upoštevanju, da je poustvarjanje plesnega izročila pri folklornih skupina postavljeno na prvo mesto. Vendar ne gre izključno za poustvarjanje tega dela pretekle kulturne ustvarjalnosti. Folklorne skupine namreč večinoma svoj program res gradijo na interpretaciji plesnega izročila, vendarle vanj vključujejo tudi otroške igre, pesmi, inštrumentalno glasbo, pregovore, pripovedke, verovanja, obredja … (torej različne segmente folklore).97