Je resnico (dejstva), četudi je za nekega politika še tako neprijetna, res mogoče razglašati že kar za žaljivo? Ali lahko o tem, kaj je žaljivo in kaj ne, kot nekakšen vrhovni arbiter, sme razsojati nekdo, ki kljub temu da menda sploh ne gleda več televizije in ne bere več časopisov – zgolj to naj bi bil menda zadosten dokaz, da je njegovo zavedanje na višji duhovni ravni od našega!? – kar precej časa preživi pred računalnikom (dobesedno visi, kot trdijo njegovi sodelavci, na internetu), tam zapisuje svoje tako imenovane modre misli in jih vedno znova okinča z žaljivim namigom na račun vseh tistih, ki se mu tu pa tam le upajo ugovarjati bodisi se mu zgolj ves čas ne klanjajo?