Rotovnik: Ne, seveda ne. (smeh) To je pač tako, kot je. Jaz sem se tej hiši življenjsko zavezal. Od ideje in sodelovanja pri gradnji do direktorovanja. Usoda je hotela, da sem tukaj ostal. Nekaj prednosti pa je, če je direktor dolgo, seveda če je dovolj dober. Saj če nisi dober, te prej ali slej odnesejo že v hiši, niti ne bi bilo treba, da bi se politika angažirala. Ena od premišljenih stvari mojega direktorovanja je, da smo ustvarili odlične teame menedžerskega vodenja, tehničnega vodenja, predvsem pa kulturno-umetniškega vodenja, ki odlično funkcionirajo. Vsekakor tudi kongresnega. Odločili smo se za projektni menedžment, kar pomeni, da se absolutno ne vidim kot vrhovni arbiter pri vsaki poslovni zadevi v hiši. Piramido vladanja sem spustil kar se je dalo nizko, tako da imajo trije direktorji ob meni, področni vodje umetniškega programa in naprej vodje projektov v rokah škarje in platno pri programiranju, izvajanju in financiranju. Tisto, za kar skrbiva s poslovno direktorico Jano Kramberger, je, da ima hiša odlično načrtovanje in kontrolo stroškov.